Tiskane izdaje
Ljubljana – Novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin bo v uradnem listu še prek koncem letošnjega leta, načrtujejo na ministrstvu za finance. »Ne dvomimo, da bo rokovnik tak, kot so ga predvideli,« pravi predsednik geodetskega združenja Andrej Mesner. Predlagatelji zdaj proučujejo pripombe iz javne razprave.
Gospodarska in inženirska zbornica ter nepremičninsko združenje FIABCI so skupaj oddali obsežne pripombe k besedilu.
Podrobno so ga proučili tudi v obrtno-podjetniški zbornici, združenju geodetskih izvajalcev in več drugih interesnih skupinah. Veliko zanimanje za novi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin je tudi v Skupnosti občin Slovenije, Združenju občin Slovenije in Združenju mestnih občin Slovenije, saj je neposredno povezan z njihovim finančnim virom – davkom na nepremičnine.
Ministrstvo za finance je v zadnjem tednu zbralo pripombe, ki jih je dobilo med javno razpravo o osnutku besedila. Oktobra jih bo proučilo in novembra pred vlado položilo predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. »Že zdaj lahko ocenimo, da je bila javna razprava kakovostna in da nam je zanimanje že v tej zgodnji fazi uspelo vzbuditi v dovolj širokem krogu zainteresirane javnosti, občin ter v strokovnih in interesnih združenjih, kar je bil tudi namen javne razprave,« ugotavljajo predlagatelji zakona.
Obrtniki previdni in kritični
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je pred dvema letoma s svojim nasprotovanjem skupaj z občinami pomembno vplivala na »obsodbo in odpis« nepremičninskega davka. Danes, ko na ministrstvu za finance pripravljajo nov zakon o množičnem vrednotenju, s katerim spet tlakujejo pot do drugačne obdavčitve nepremičnega premoženja, so obrtniki enako previdni in kritični. »Stališče OZS je, da bi zakon o množičnem vrednotenju in napovedani nepremičninski zakon morala biti predstavljena hkrati. Tako pa ne vemo, kaj bo prinesel novi nepremičninski zakon. Nasprotovali bomo vsakršnemu zvišanju nepremičninskega davka, ki bi bil višji od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je veljalo ob razveljavitvi nepremičninskega zakona,« sporočajo ministrstvu in vladi.
Gospodarska zbornica (GZS), Inženirska zbornica Slovenije in Slovensko nepremičninsko združenje – FIABCI so ministrstvu za finance med javno obravnavo oddali skupne pripombe k osnutku zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin.
»Ugotavljamo, da osnutek, ki je bil v razpravi, še vedno ni odpravil vseh elementov ustavno sporne vsebine, na katere so opozorili ustavni sodniki,« pravi Igor Knez iz pravne službe na GZS. Zavzemajo se za obvezno revizijo modelov množičnega vrednotenja zaradi očitnih pomanjkljivosti, ki so se izkazale pri določanju vrednosti za pozidana in nepozidana stavbna zemljišča, hotele, industrijske objekte, tudi za energetske in druge primerljive objekte.
Vzrok niso le slabi ali pomanjkljivi podatki, ampak tudi neprimerni modeli vrednotenja za te skupine nepremičnin, pravi sogovornik. Vrednotenje posameznih skupin nepremičnin prek zanje določenih modelov mora omogočiti individualna odstopanja: »Kot primer vzemimo zemljišča, ki jih občine v svojih občinskih prostorskih načrtih opredelijo kot nezazidana stavbna zemljišča, na njih pa zaradi različnih omejitev v resnici ni mogoče ničesar graditi – na njem je, denimo, vpisana služnost ali nad njim poteka daljnovod. Kljub temu so opredeljena kot višje ovrednotena nezazidana stavbna zemljišča, to pa v povezavi z bodočim davkom na nepremičnine pomeni višjo obdavčitev.« Ta težava se kaže že zdaj prek občinskih odlokov o NUSZ, dodaja Knez, saj podjetja in posamezniki nenadoma dobivajo zelo visoke položnice.
Težave z zemljišči nič manjše
V Gospodarskem interesnem združenju geodetskih izvajalcev ugotavljajo, da poskušajo predlagatelji področje spet urejati preveč parcialno, pravi predsednik združenja Andrej Mesner: »Več ministrstev bi moralo hkrati predlagati prenovo različnih zakonov na tesno povezanih področjih. Gre za zakon o urejanju prostora, gradbeni zakon, zakon o davku na nepremičnine, o množičnem vrednotenju in o nepremičninskem davku. Posebno zakona o množičnem vrednotenju in davku na nepremičnine bi morala biti v razpravi hkrati.«
Tudi geodeti opozarjajo, da država nima dovolj dobrih podatkov za parcele, zato spet načrtujejo bližnjice, s katerimi bodo zbrali dvomljive podatke: »Že pri veljavnem zakonu o množičnem vrednotenju je glavni problem pri stavbnih zemljiščih, kjer je bila nazadnje uporabljena dejanska raba namesto podatkov iz prostorskih aktov. V vmesnem času na tem področju ni bilo veliko narejenega.«
O stavbnih zemljišč v združenju geodetskih izvajalcev opozarjajo, da v uradnih evidencah tudi zdaj na splošno ni dovolj kakovostnih podatkov o pozidanih in nepozidanih stavbnih zemljiščih, po katerih bi bilo mogoče opraviti verodostojno množično vrednotenje, ki bi bilo tudi izhodišče za obdavčitev.
Zakon velja, a ga ni mogoče uporabljati
Ustavno sodišče je marca 2014 razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, ki je veljal od 1. januarja, skupaj z njim pa tudi določbe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki so bile povezane z njihovo obdavčitvijo. Na ministrstvu za finance poudarjajo, da zakon o množičnem vrednotenju iz leta 2006 velja »in se tudi izvaja«, a ga zaradi očitanih neustavnih rešitev praktično ni mogoče uporabljati za predvidene namene: »Sprejetje zakona je nujno potrebno zaradi zagotavljanja operativnosti sistema množičnega vrednotenja za javne namene.«
Z novim zakonom nameravajo torej predlagatelji ohraniti množično vrednotenje in ga pripraviti tako, da bo primerno izhodišče za novi nepremičninski davek. Zakon mora lastnikom omogočiti, da bodo mogli vplivati na posplošeno tržno vrednost nepremičnin že na ravni določanja modelov vrednotenja in postopkov pripisa vrednosti posamezni nepremičnini. Prav okoliščina, da lastniki v teh postopkih niso imeli pravice do pritožbe oziroma ugovora, je pomembno vplivala na ustavno presojo o davku na nepremičnine. Po presoji ustavnih sodnikov namreč razveljavljene določbe zakona o množičnem vrednotenju, ki so se nanašale na obdavčitev nepremičnin, niso »dovolj jasno in določno« urejale pravnega položaja davčnega zavezanca.
