Z davčnimi milijoni do prihodkov v milijardah

Ljubljana – Vlada Mira Cerarja mora popraviti državna proračuna za leti 2014 in 2015, tako da bo znova uravnotežila (prenizke) prihodke in (previsoke) izdatke. Zaradi načrtovanih rebalansov v državni blagajni ministrstvo za finance podrobno preučuje vse davčne vire, ki se stekajo vanjo.

Ministrstvo za finance pričakuje, da bodo davčni prihodki v letu 2014 nazadnje 236,8 milijona evrov nižji, kakor je lani jeseni načrtovala vlada Alenke Bratušek, ko je sestavila letošnji proračun. Za 232 milijonov evrov bodo po ocenah ministrstva nižji tudi nedavčni prihodki, predvsem zaradi manjših prilivov iz evropskega proračuna.

Ob takšnih izhodiščih bo pomemben vsak še tako majhen vir denarja za proračun, zato je zanimivo vprašanje, koliko »dodatka« prinašajo dajatve, ki izvirajo iz kriznega davka za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Ta velja od 31. maja 2012. Po ocenah ministrstva za finance so dajatve, ki jih je uvedel, prvo leto prinesle 1,6 milijona evrov, lani 44,4 milijona evrov in od januarja do junija letos 21,8 milijona evrov, tako da bodo do konca leta najbrž dosegle lansko raven. To so majhni zneski, če jih primerjamo z letnimi davčnimi prihodki, ki so po ocenah ministrstva od januarja do septembra letos dosegli 6,05 milijarde evrov – nedavčni so dosegli 4,837 milijarde evrov. Učinki dajatev po Zujfu kažejo, kako težko je zagotoviti nove davčne prilive v proračun – posebno če upoštevamo, koliko odpora v javnosti povzroči vsako novo breme.

»V skupno oceno ukrepov, sprejetih z Zujfom, smo vključili tudi dvig splošne stopnje dohodnine na dohodke iz kapitala z 20 na 25 odstotkov,« poudarjajo na ministrstvu za finance. Zujf je poleg tega uvedel dodatna davka na plovila in motorna vozila, novo dajatev na dobiček ob spremembi namembnosti zemljišč, četrti dohodninski razred s 50-odstopno stopnjo obdavčitve in davek na nepremično premoženje večje vrednosti, ki od 1. januarja letos ne velja več. Ob ocenah davčnih učinkov kriznega Zujfa iz leta 2012 na ministrstvu za finance poudarjajo, da so nekateri ukrepi začeli veljati šele z davčnim letom letom 2013: »Leta 2012 sta 1. julija začela veljati le dodatni davek na motorna vozila in davek na nepremično premoženje večje vrednosti.«

Različne javnomnenjske ankete kažejo, da so avtomobili visoko na seznamu »značilnega« Slovenca. Ta strast in razvada je zanimiva tudi za zakonodajalca – k osnovnemu davku na motorna vozila je dodal še dodatno dajatev. »Dodatna obveznost iz davka na motorna vozila v obliki dodatnega davka pribitka je odvisna od prostornine motorja. Velja za osebna motorna vozila, med katere spadajo tudi bivalna, od prostornine 2500 kubičnih centimetrov naprej za motorna kolesa ter štirikolesa od prostornine motorja od 1000 kubičnih centimetrov,« pojasnjujejo v finančni upravi. Tako kot pri osnovnem davku na motorna vozila je tudi za dodatni davek zavezanec prodajalec ali proizvajalec, ki odda davčni obračun. Kupec, ki motorno vozilo nabavi v drugi države članice Evropske unije in ne pripravlja davčnega obračuna, odda napoved za odmero davka. Zato tudi statistika davčne uprave loči med prilivi dajatve iz obračunov in iz napovedi (glej tabelo).

Analitiki finančne uprave ugotavljajo, da so bili prihodki iz davka na motorna vozila kljub dodatni dajatvi lani kar 14,4 odstotka nižji kot leta 2012. Podatki državnega statističnega urada sicer kažejo, da leto 2013 za trg osebnih avtomobilov ni bilo najslabše. »Leta 2013 je bilo v Sloveniji prvič registriranih 66.020 osebnih avtomobilov, od tega 51.968 novih. V zadnjih desetih letih je bilo največ v Sloveniji prvič registriranih osebnih avtomobilov leta 2008 – 94.810 vseh osebnih avtomobilov, od tega 71.037 novih. Najmanj prvič registriranih osebnih avtomobilov je bilo leta 2012 – 63.084 vseh osebnih avtomobilov, od tega 49.700 novih,« poročajo državni statistiki.

Po dajatvah, ki jih je 31. maja 2012 uvedel Zujf, so slovenski zavezanci dobili še dva nova davka; oba v času, ko je vlada pripravljala nove državne proračune: novembra 2012 davek na finančne storitve in lani novembra davek od srečke. Po podatkih finančne uprave so finančne storitve proračunu lani prinesle 31,55 milijona evrov, do septembra letos 32,79 milijona evrov. Po napovedih finančnega ministrstva bo treba najti nadomestilo za davek na bilančno vsoto bank, ki se letos izteče: iz tega vira je državni proračun lani dobil 18,3 milijona evrov, do septembra letos 21,33 milijona evrov.