Z davkom na finančne storitve nad banke ali nad potrošnike?

Ljubljana – Čeprav slovenski finančni sektor kleca pod težo čedalje slabših poslovnih rezultatov, je vlada nov vir za polnjenje proračuna našla prav tu. Vztrajala bo pri novi davščini, davku na finančne storitve, in povečala obremenitev z davkom na bilančno vsoto bank – čeprav zainteresirana in strokovna javnost temu argumentirano nasprotujeta.

S prvim hoče vlada obremeniti finančne storitve, za katere se ne plačuje DDV, ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Davčni zavezanci bodo predvidoma banke, druge finančne institucije, tudi podružnice tujih bank in ponudnikov finančnih storitev. Davčna osnova bo nadomestilo, ki ga zaračuna ponudnik za opravljanje finančne storitve (v praksi nadomestilo, provizija, opravnina, stroški), davek pa bo obračunan po 6,5-odstotni stopnji. Nekatere storitve oziroma subjekti bodo davka oproščeni, pobirati pa bi ga lahko začeli leta 2013.

Protest bankirjev

Predlagatelj zakona priznava, da so predstavniki zainteresirane in strokovne javnosti (Združenje bank Slovenije, Združenje članov borze vrednostnih papirjev, Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov, ATVP in Banka Slovenije) nasprotovali uvedbi kakršne koli dodatne obremenitve finančnega sektorja, ker bi to njihov položaj še poslabšalo. Opozorili so na verjetnost, da bodo nekatere dejavnosti, na primer borzno posredništvo in upravljanje investicijskih skladov, doma zamrle ali se preselile v tujino. Finančno ministrstvo je načelno nasprotovanje in splošne dvome o primernosti nove obdavčitve prezrlo.

Vlada želi z novim davkom zajeti doslej neobdavčeno dodano vrednost, ki jo ustvarja finančni sektor, ker da »po splošnem prepričanju ta, glede na svojo ekonomsko moč, ne prispeva dovolj v proračun«. Ubrala je pot, podobno obdavčitvi zavarovalnih storitev s 6,5-odstotnim prometnim davkom. Meni, da se bo z uvedbo tega davka v proračun v letu dni nateklo dodatnih 35 milijonov evrov.

Slabi zgledi vlečejo

Medtem ko se del finančne industrije lahko preseli čez mejo (in od tam pokriva Slovenijo), so banke v manj zavidljivem položaju. Od tod tudi zelo žolčen odziv cehovskega bančnega združenja in centralne banke; napovedujeta, da utegnejo banke zaradi težkih razmer večje stroške prenesti na končnega potrošnika. Težko je vnaprej sklepati, ali gre samo za grožnjo ali edini izhod. Izkušnje kažejo, da so banke celo v boljših časih sledile tekmicam, ki so dražile storitve ali nizale nove provizije.

Kaj to (lahko) pomeni za končnega potrošnika? Da se utegnejo povečati drobni bančni stroški (za odpiranje, zapiranje, vodenje računa, za odobritev kredita, bankomatne provizije, provizije za plačila, nakazila, čeke in druge plačilne instrumente, za elektronsko poslovanje ...) pa tudi provizije za transakcije v zvezi z delnicami, obveznicami in tako naprej ter za upravljanje investicijskih skladov. Posamično so to večinoma mali zneski, ki pa v mesecu lahko nanesejo 50, 100 ali več evrov, odvisno od obsega storitev. In če bi vsi ponudniki strošek davka prevalili na potrošnika, bi ta, denimo, namesto 100 evrov na mesec plačal 106,50 evra.

Zaskrbljeni odzivi

Tako za borznoposredniško družbo kot družbo za upravljanje vzajemnih skladov je ta davek neproduktiven in škodljiv, opozarja predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger: »V tako težkih časih, ko dajemo vse od sebe za korekten produkt, da lahko živimo in plačujemo zaposlene, bo to zelo težko breme, ki ga bo treba nositi.« Štemberger razmišlja o selitvi družbe za upravljanje v eno od držav Evropske unije, ki tega davka nima. »V tem primeru se za stranke ne bi nič spremenilo, storitev pa bo zagotovo cenejša, kot jo bodo imeli subjekti s sedežem upravljanja v Sloveniji. Evropska regulativa pa je enaka, ali delamo v Sloveniji, Nemčiji, na Hrvaškem ali Nizozemskem.« Tudi za borznoposredniško družbo je predlagani davek slaba napoved, zato bo po besedah našega sogovornika Ilirika davek vsaj v večji meri prenesla v breme strank.

Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije pa je povedal: »Na splošno nas skrbi tveganje, da bo večina ponudnikov finančnih storitev stroške davka na finančne storitve v celoti prevalila na potrošnike. Ali se bo to zgodilo, je najbrž odvisno od finančnega položaja posameznega ponudnika in konkurenčnega pritiska, ki mu je izpostavljen. Konkurenca med ponudniki je na področju finančnih storitev zaradi nepregledne in težko primerljive ponudbe ter drugih ovir za menjavo ponudnikov žal zelo omejena. Najbolj nas skrbijo posledice za potrošnike, ki so že pod finančnim pritiskom in si poslovanje z banko že zdaj težko privoščijo, torej vidik finančnega izključevanja. Dvome izražamo zaradi naštetih konkretnih problemov, ne pa zato, ker bi bili po našem mnenju davki na finančne transakcije v principu slaba rešitev.«