Tiskane izdaje
Ljubljana – Policija je v zadnjih treh letih in pol na pristojna državna tožilstva vložila 90 kazenskih ovadb zaradi kriminala v bankah, a doslej ni bil obsojen še noben bančnik. Na prvi stopnji je bil končan le en primer – zloraba položaja pri financiranju nakupa hiše Simone Dimic – in še ta z oprostilno sodbo. Na ministrstvu za pravosodje zato zdaj načrtujejo posebno specializirano sodišče za gospodarski kriminal.
Z obsodilno sodbo, in to v dveh primerih s sporazumom o priznanju krivde, so bili doslej obsojeni le nebančniki.
Med približno 90 ovadbami, ki so se znašle na specializiranem državnem tožilstvu, je v fazi po vložitvi obtožnice osem zadev zoper skupaj 22 oseb, od teh jih je bilo 15 ob storitvi očitanega dejanja zaposlenih v bankah. Pri tem je bila skupna škoda oziroma očitana premoženjska korist glede na očitke iz obtožnih aktov 63 milijonov evrov.
Kot pojasnjujejo na specializiranem državnem tožilstvu, se v navedenih zadevah obdolženim osebam očita storitev enega ali več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po kazenskem zakoniku, v eni zadevi pa se poleg tega nekaterim obdolženim očita tudi storitev kaznivega dejanja pranja denarja.
Poleg tega je v fazi preiskave 18 zadev zoper skupno 59 obdolženih fizičnih in pravnih oseb, od tega 37 oseb, ki so bile v času storitve očitanih kaznivih dejanj zaposlene v bančnem sektorju, pri čemer je očitana škoda ocenjena na 131 milijonov evrov. Tudi tukaj se obdolžencem očita storitev enega ali več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, in sicer v različnih oblikah udeležbe: (so)storilstvo, pomoč, napeljevanje. Pri tem se v eni zadevi nekaterim obdolžencem dodatno očita tudi storitev kaznivega dejanja krive ovadbe, v eni zadevi pa pranje denarja.
Policija je v omenjenem obdobju preiskovala še več sumov kaznivih dejanj na škodo bančnega sistema, a je za 71 sumov ugotovila, da ni bilo znakov kaznivih dejanj.
Preiskave tudi v primeru Zvonov
Največjo v petmilijardni bančni luknji – več kot 300 milijonov evrov – sta ustvarila cerkvena holdinga Zvon 1 in Zvon 2. Tudi v zvezi s tem poteka predkazenski postopek zoper več oseb zaradi suma zlorabe položaja in zlorabe zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
V primeru oškodovanja Zvona 2 zaradi Luke Zadar so nam na specializiranem državnem tožilstvu potrdili, da je izdan sklep o uvedbi preiskave zoper štiri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. Specializirano državno tožilstvo v primeru Zvonov vodi še dve zadevi, ki pa sta v fazi predkazenskega postopka.
Nepravilnosti je odkrila tudi DUTB
Ovadbe je poleg bank (glej grafiko) vlagala tudi Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta je od ustanovitve do konca letošnjega julija ugotovila 56 nepravilnosti v bankah ali podjetjih, ki so kredite najemala. DUTB je nepravilnosti ugotovila pri pregledu prenesenih terjatev z bank, nekatere pa so se pokazale pri upravljanju prenesenega premoženja. Pri zaznanih nepravilnostih uvede interno preiskavo. V nekaterih primerih gre tudi za sume kaznivih dejanj, zato je DUTB obvestila policijo. Doslej je vložila šest kazenskih ovadb.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Specializirano sodišče
Pravosodni minister Goran Klemenčič je že lani za Delo povedal, da pri preganjanju bančnega kriminala ni zadostnega napredka, in ker se očitno ni veliko spremenilo, na njegovem ministrstvu zdaj po specializiranem tožilstvu načrtujejo še ustanovitev specializiranega tožilstva za gospodarski kriminal.
»Praksa je pokazala, da bo treba ustanoviti tudi posebno, specializirano sodišče, ki se bo ukvarjalo samo s tovrstnim kriminalom, kar ministrstvo že pripravlja,« so pojasnili na ministrstvu. Zakonske podlage v okviru novele zakona o sodiščih naj bi pripravili v prvi polovici prihodnjega leta.
Učenje iz islandskih izkušenj
Prav v ta namen se je ta teden slovenska delegacija s Klemenčičem na čelu mudila na Islandiji, kjer so po bančni krizi leta 2008 tudi sodno obračunali s številnimi bančniki. Za zapahe so spravili skoraj 30 bančnikov in vlagateljev, nazadnje oktobra letos, ko je bilo obsojenih devet bančnikov iz banke Kaupthing.
Slovenska delegacija se je srečala z glavnim tožilcem islandskega specializiranega tožilstva Ólafurjem Haukssonom in njegovo ekipo ter podrobno analizirala dejavnike in pogoje, ki so omogočili uspešen pregon bančnega kriminala v tej državi.
»Islandija je za preiskovanje in pregon bančnega kriminala ustanovila posebno tožilstvo, ki je pod eno streho združilo tako pravna oziroma tožilska in policijska znanja kot tudi znanja s področja financ, ekonomije ter druga tehnična znanja. Tako multidisciplinarno zasnovana ekipa, ki je imela na voljo tudi ustrezno finančno podporo, je bila eden od ključnih dejavnikov za uspeh pri pregonu bančnega kriminala na Islandiji,« so pojasnili na ministrstvu.
Da bi potrebovali posebno specializirano sodišče, meni tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Anže Logar.
