Za kohezijsko pot nov informacijski sistem

Ljubljana – Do konca julija je bilo potrjenih že za 1,2 milijarde evrov evropskih projektov in javnih razpisov (od vseh 3,2 milijarde, kolikor jih ima Slovenija na voljo), a iz Bruslja evri zdaj še bolj kapljajo. Od junija deluje e-MA, nov informacijski sistem, ki je zamenjal starega ISARR.

Tudi če je morda črpanje evropskih sredstev nekoliko upočasnjeno zaradi prehoda na novi informacijski sistem e-MA iz tako rekoč prastarega ISARR, je ta prehod pomemben. Sistem e-MA je nastajal kar nekaj let, pri tem je sodelovalo mnogo deležnikov, ki so vključeni v porabo evropskih sredstev. Stari sistem ISARR je delal preglavice mnogim, precej ga je nazadnje letos spomladi okrcalo tudi računsko sodišče. Zdaj tudi na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pravijo, da res ni bil več optimalen, da so se njegovi uporabniki »srečevali s številnimi težavami in pomanjkljivostmi, prav tako ni izpolnjeval vseh zahtev evropske zakonodaje in ni omogočal izvajanja e-kohezije«.

ISARR je zdaj zgodovina in novi informacijski sistem deluje od 1. junija. Seveda tudi ta še ni stoodstotno brezhiben, in specifike, kot pojasnjujejo na SVRK, sproti odpravljajo. »Gre za velik, zahteven sistem, z veliko uporabnikov na različnih ravneh. E-kohezija je novost, ki prinaša nove informacijske rešitve, na katere se bomo morali vsi skupaj navaditi.« Podrobnih tehničnih in podobnih težav je še nekaj, zaradi vnašanja podatkov prihaja tudi do preobremenjenosti posameznikov na ministrstvih, pojasnjujejo na SVRK. 

In poudarjajo: »V dogovoru z ministrstvi pa prednostno rešujemo težave na projektih, kjer so izplačila nujna zaradi rokov.« Če imajo uporabniki sistema težave, lahko pokličejo na center za podporo uporabnikom (080 26 23), elektronsko na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., informacije pa lahko dobijo tudi na SVRK na Fina točki. Toda ko so težave premagane in pogoji izpolnjeni, lahko upravičenec dobi dostop do svojega projekta. In takrat lahko začne z vnašanjem listin in zahtevkov za izplačilo.

S potrjevanjem projektov daleč, s črpanjem še ne

Do 27. julija je bilo izdanih že 225 odločitev za različne projekte, programe oziroma javne razpise, skupaj vredne 1,2 milijarde evrov, kar pomeni, da je potrjenih že za več kot 40 odstotkov razpoložljivih evropskih sredstev, ki jih ima Slovenija na voljo v tekočem finančnem obdobju 2014–2020 iz strukturnih in kohezijskega sklada; torej 3,2 milijarde evrov.

Če se potrditve javnih razpisov, programov in projektov vrstijo pospešeno (od razpisov za sofinanciranje energetske prenove stavb do gradnje vetrnih in malih elektrarn do prenove poklicnega izobraževanje in številnih drugih), je Slovenija iz svojega proračuna za »pokrivanje« potrjenih projektov in razpisov (vrednih 1,2 milijarde evrov) doslej namenila 169 milijonov evrov. Seveda je jasno, projekti morajo biti končani in računi za vse te aktivnosti izdani, saj ti predstavljajo tudi konkretne zahtevke za izplačila. V Bruselj je bilo do konca marca posredovano za 69 milijonov evrov zahtevkov za povračilo, iz Bruslja pa je v slovenski proračun doslej »prisopihalo« 62 milijonov evrov.

Spremembe pri obračunskem letu

Toda na SVRK poudarjajo: »Po 31. marcu SVRK na ministrstvo za finance (MF) ni posredoval novih zahtevkov, kar je skladno s sporazumom o sodelovanju med organom upravljanja (SVRK), organom za potrjevanje (MF) in revizijskim organom (MF–UNP). Ta namreč določa, da se zadnji zahtevek za vmesno plačilo za posamezno obračunsko leto – ki trenutno traja od 1. julija 2016 do 30. junija 2017 – evropski komisiji predloži do 31. marca tekočega leta, končni zahtevek za vmesno plačilo pa do 31. julija.

To pomeni, da vmes ni izstavljenih zahtevkov za povračila iz blagajne EU v slovenski proračun – takšna praksa bo veljala v celotnem programskem obdobju 2014–2020. Tako bodo naslednji zahtevki za vmesna plačila za novo obračunsko leto evropske komisije (to traja od 1. julija 2017 do 30. junija 2018) v Bruselj posredovani po 1. juliju 2017, kar pomeni, da bo Slovenija takrat prejela nov(e) priliv(e) iz bruseljske blagajne.«

Sistem pošiljanja zahtevkov za povračilo v Bruselj na področju izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020 je sicer podoben sistemu, ki je veljal v prejšnjem obdobju. Toda nekaj sprememb je že pri obračunskem letu ali, kot pojasnjujejo pri SVRK: »Najpomembnejša je sprememba obračunskega leta, ki ne traja več od 1. januarja do 31. decembra, temveč od 1. julija do 30. junija prihodnjega leta. Tudi v prejšnjem obdobju smo zahtevke pošiljali v Bruselj periodično, kot jih pošiljamo zdaj.«

SVRK kot organ upravljanja evropskih kohezijskih sredstev je skupaj z ministrstvom za finance kot organom potrjevanja in revizijskim organom, to je uradom za nadzor proračuna (MF–UNP), v posebnem sporazumu tudi opredelil, da spomladi oziroma od 31. marca do 31. julija zahtevkov v Bruselj Slovenija ne bo pošiljala – zaradi nemotenega ter učinkovitega opravljanja revizij in kontrol izdatkov.