Za lažje preverjanje ozadja poslov

Ljubljana – Prve dni novega leta je trgovanje tako v Sloveniji kot tudi na mednarodnih finančnih trgih skromnejše kot ponavadi, delno je to posledica dopustniških oddihov, delno pa tudi novih pravil. Med pravili je tudi obvezna enolična identifikacija pravnih oseb. Ta je za evropske in tudi večino drugih velikih mednarodnih trgov postala obvezna v začetku tega leta.

Vse pravne osebe (tako podjetja kot tudi samostojni podjetniki) morajo imeti, če hočejo trgovati z vrednostnimi papirji, tako imenovano kodo LEI (Legal Entity Identifier). Gre za enolično oznako pravnih oseb v mednarodnem identifikacijskem sistemu. To pomeni, da kjerkoli po svetu pravna oseba sklepa posle, bo razpoznavna s to 20-mestno identifikacijsko številko. Regulatorjem ta identifikacija omogoča, da po potrebi lažje preverijo ozadje sklenjenih poslov. Cilji uvedbe te kode so namreč identifikacije neposrednih udeležencev finančnih transakcij in identifikacija zapletenih korporacijskih povezav (torej kdo je dejansko v ozadju transakcije).

Cilj razkrivanje ozadja

Ideja o identifikaciji je nastala v okviru organizacije G20 po zadnji gospodarski krizi. V njej se je namreč izkazal problem, ko pogosto ni bilo mogoče ugotoviti ozadja spornih transakcij, ker so se dejanski lastniki skrivali za prepleteno mrežo podjetij. Te skrivalnice naj bi, vsaj tak je načrt, odpravila že omenjena koda. Pravne osebe, ki pridobijo kodo, morajo namreč razkriti lastniško ozadje. Sistem je pripravil mednarodni odbor za finančno stabilnost FSB (Financial Stability Board), upravlja pa ga neprofitna organizacija GLEIF (Global LEI Foundation). Delovanje te nadzira odbor več kot 50 nadzornikov (iz Slovenije je član odbora Banka Slovenije), ki tudi odobrijo lokalne dodeljevalce in skrbnike kod.

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Do kode kjerkoli

Kodo je mogoče pridobiti pri okoli 30 ustanovah po svetu. Podjetja lahko za kodo zaprosijo kjerkoli, ne glede na njihov sedež ali borzo, na kateri delujejo. V Sloveniji ima dovoljenje za dodelitev in vzdrževanje kode centralna Klirinško-depotna družba (KDD). Sam postopek je dokaj enostaven in ga je mogoče vsaj pri slovenskem ponudniku večinoma opraviti v spletni aplikaciji. Postopek ponavadi traja nekaj dni, izdajatelji pa si v pravilih puščajo do dva tedna časa. Seveda se lahko zaplete, če je lastništvo denimo skrito za slamnatimi podjetji v davčnih oazah. Kot rečeno, cilj tovrstne identifikacije je razkritje končnih lastnikov.

Nov strošek

Večina borznoposredniških hiš v Sloveniji je svoje stranke na to novost opozorila že lani v drugi polovici leta, tako da večjih zapletov naj ne bi bilo. Seveda pa marsikdo s pridobitvijo kode čaka do zadnjega trenutka, saj koda ni zastonj. Cene se med ponudniki razlikujejo. Pridobitev in nato letno vzdrževanje pa staneta od 50 evrov pa tudi do več kot 100 evrov. Cene so odvisne od ponudnika in ne od zapletenosti postopka za pridobitev. Podjetje, tudi če je lastnik finančnih instrumentov, kode ne potrebuje, dokler ne namerava sklepati poslov na finančnih trgih.

Sama uporaba kode sicer ni novost za finančne trge, saj jo morajo že od leta 2014 pridobiti vse pravne osebe, ki trgujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti. Zdaj se je ta obveznost le razširila na vse pravne osebe, ki delujejo na finančnih trgih. Torej na trgovanje s katerimikoli finančnimi instrumenti, tudi z delnicami in obveznicami.