Za Slovence kmalu lažja pot na Kickstarter?

Pogovor s Heather Corcoran, predstavnico Kickstarterja za Evropo, ob obisku v Sloveniji.

Objavljeno
09. maj 2017 20.42
Heather Corcoran
Jan Bratanič
Jan Bratanič

Tivoli, Narodna galerija, opera, tromostovje, grad...sem med hojo po terasi nebotičnika kazal znamenitosti Heather Corcoran, predstavnici Kickstarterja za Evropo. Toda razlog za njen obisk v Sloveniji je vse prej kot turističen.

»Slovenija je država, ki si jo močno želimo vključiti v naš sistem,« je dejala Heather Corcoran med naštevanjem slovenskih projektov, ki so na platformi za množično financiranje doslej zbrali več kot pet milijonov dolarjev podpore. Na žalost morajo to še danes početi s pomočjo podjetij iz tujine. Za nekatere to ni problem, a odprtja restavracije s pomočjo Kickstarterja, kar je prava uspešnica, za zdaj še ni možno - sedeža pač ne moreš fiktivno prenesti na tuje. To želi Corcoranova spremeniti. Med natrpanim urnikom si je vzela uro časa za pogovor z Delom, danes in jutri se bo udeležila konference zagonskih podjetij Podim, sestala pa se bo tudi z nekaj slovenskimi kreatorji uspešnih projektov na Kickstarterju.

Ko potujete po Evropi, se pogosto srečujete s podjetniki, ki iščejo oziroma so že dobili podporo na vaši platformi za množično financiranje. Zakaj? Preverjate, ali jim bo uspelo izpolniti obljube, dane vlagateljem?

Tudi. Toda delujemo na precej več ravneh. Včasih predavam skupinam ljudi, obiskujem pospeševalnike, inkubatorje, pogosto imam tudi srečanja s kreatorji ena-na-ena. Pogosto jim pomagam tako, da pripravim svoje nadrejene, da izpostavijo njihov projekt na straneh Kickstarterja. Pri tistih, ki so že dobili denar, me seveda zanima, kako jim gre pri izpolnjevanju obljub vlagateljem.

Kickstarter torej preverja projekte, vendar ne opravlja skrbnega pregleda kot recimo banke. Vsak nam mora pokazati vsaj delujoči prototip, s čimer se izognemo temu, da bi kdo snubil vlagatelje samo s tridimenzionalno simulacijo.

Kaj pa finančna plat zgodbe?

Te ne preverjamo. Vlagatelji se morajo zavedati, da Kickstarter ni spletna trgovina, kjer plačaš za nek izdelek. S financiranjem projekta je povezano tudi določeno tveganje. Zelo se trudimo, da bi se vsi uporabniki zavedali tega. Gre za strast do projekta, za podpiranje inovacij. Teh enostavno ni brez tveganj.

Kickstarter ni trgovina, pravite, toda ali ne gre prav za to? Nekdo podpre projekt in dobi v zameno izdelek. Nekaj torej kupi, le da za razliko od transakcije v trgovinah z denarjem vnaprej financira razvoj, stroške proizvodnje, distribucije in vsega ostalega. Razlika je torej le ta, da prevzema nase še tveganje, da projekt ne bo realiziran.
Razumem, kam merite, toda razlik s trgovino je precej. Tak je že koncept »vse ali nič« - nekdo potrebuje 100.000 evrov, torej podporo vsaj 1000 uporabnikov, da zažene svoj projekt, s čimer se ustvari močna skupnost ljudi. Zagotavljam vam, da je med njimi mnogo takšnih, ki podpirajo projekt zaradi povsem drugačnih razlogov, kot ko se odpravijo po nakupih v spletni trgovini. Želijo na primer podpreti idejo, imeti dostop do zakulisja projekta in biti prvi, ki uporabljajo nov izdelek.

Je močna skupnost eden od argumentov za to, da gredo podjetniki po denar na Kickstarter namesto v banke, ki so v zdajšnjih razmerah na finančnih trgih pripravljene ponuditi ugodna posojila, zlasti dobrim projektom?

Nedvomno. Kickstarter poskuša spremeniti odnose med vlagatelji in kreatorji, ustvarjati vzajemne skupnosti, potem pa so tu še prednosti, kot je na primer hitra potrditev (ali zavrnitev) potencialnih kupcev. Pa tudi banke niso vselej pripravljene financirati projektov, ki jim nato uspe na Kickstarterju.

Veliko omenjate skupnost, ki diha s projektom. To prinaša navdušenje in tudi veliko razočaranje, če kreator ne izpolni obljube. Poznana sta primera kvadrokopterja Zano, katerega proizvajalci so šli v stečaj, ali pa projekta hladilne torbe Coolest Cooler, ki je zbral več kot 13 milijonov dolarjev, medtem pa je večina podpornikov na piknikih še vedno brez hladne pijače.

Poslovna šola Wharton iz Pensilvanije je v veliki študiji projektov Kickstarter ugotovila, da je med podprtimi projekti le devet odstotkov takšnih, ki ne izpolnijo svojih obljub do vlagateljev. To je majhen odstotek, vendar kaže na to, da se takšne stvari dogajajo. Ko se zatakne pri katerem izmed večjih projektov, je zaradi tega lahko razočaranih veliko ljudi. Nihče tega ne naredi nalašč, včasih se pač kdo zakalkulira. V tem primeru smo vselej pripravljeni pomagati, bodisi z nasveti bodisi z navezovanjem stikov s potencialnimi partnerji ali pa z iskanjem dodatnih sredstev. Ključno v celotnem procesu je, da so kreatorji karseda odprti v komunikaciji z vlagatelji. Proizvajalec Cooles Coolerja je denimo podcenil stroške proizvodnje in to tudi priznal svojim vlagateljem. Danes ga večina podpira, ko dražje prodaja hladilne torbe na Amazonu, da bi lahko financiral proizvodnjo za vlagatelje.

Tako velikih projektov, kot je Coolest Cooler, v EU še ni. Kako razvit je evropski trg v primerjavi z ameriškim?

Ameriški trg je seveda največji. Sledi Velika Britanija, v Evropi kot celoti pa rase iz leta v leto. Če se ne motim, je bilo lani podprtih tu 40 odstotkov vseh Kickstarterjevih projektov.

Kako je rast na stari celini omejevalo dolgoletno določilo, da lahko projekte na vaši strani objavljajo le Američani, Britanci in Kanadčani? Zakaj morajo slovenski kreatorji še naprej iskati obvode prek Britanije, ZDA in zdaj že tudi nekaterih drugih evropskih držav?

To je kar velika sramota. Razlogi za to so sicer precej dolgočasni, povezani s plačilnimi sistemi. Slovenija je zagotovo pri vrhu držav, kjer želimo omogočiti Kickstarterjeve kampanje. V zadnjih nekaj letih ste imeli precej dobrih projektov, ki so skupno zbrali že pet milijonov dolarjev. Samo lani so jim vlagatelji zaupali tri milijone dolarjev.

Imamo tudi precej živahno sceno zagonskih podjetij. Naši podjetniki so lani zbrali skoraj 100 milijonov dolarjev, več kot hrvaška zagonska podjetja. Ali je povezava med razvitostjo ekosistema start-up in številom kampanij na Kickstarterju?

Hja, težko ocenim.

Je na primer več Kickstarterjevih kampanij v San Franciscu ali New Yorku?

Odvisno od tega, v katero izmed 15 kategorij spada kampanja. Iz San Francisca je res veliko projektov, ki združujejo dizajn in tehnologijo, kar bi bilo vsekakor lahko povezano s tamkajšnjim okoljem zagonskih podjetij. Res pa je tudi, da sta dizajn in tehnologija trenutno dve izmed najbolj pestrih področij na Kickstarterju.

Vlagatelji so ravno prejšnji teden s podporo projektom presegli mejo treh milijard dolarjev. Na Kickstarterju se predstavljajo ljudje iz različnih panog, z različnimi idejami in inovacijami. Kaj si ljudje v resnici res želimo, kateri projekti požanjejo največ zanimanja, kakšni so trendi?

Zdaj je vroče vse, kar je povezano z dizajnom in tehnologijo. Zelo veliko je povpraševanja po izobraževalni tehnologiji - podjetja proizvajajo aplikacije, ki pomagajo otrokom pri učenju, na primer znanosti ali pri pisanju programske kode -, navidezni in alternativni resničnosti, umetni inteligenci, pa tudi avtomatizaciji domov in varnosti domov. Veliko zanimivega se dogaja tudi v kategoriji glasbene tehnologije.

Če bi morali izbrati eno področje, katero bo najbolj uspešno čez pet ali deset let?

Verjetno bi izbrala umetno inteligenco. Zelo kmalu bo na Kickstarter prišla električna rolka čeških kreatorjev, ki se s pomočjo umetne inteligence uči sloga uporabnikovega rolkanja. Spajanje različnih pripomočkov, opreme, strojev z umetno inteligenco bo zagotovo eden pomembnejših trendov naslednjih let. Stvar, ki jo imam resnično rada pri Kickstarterju, je, da lahko skozenj vidim prebliske prihodnosti. Očala za virtualno resničnost so se rodila na Kickstarterju. Oculus VR, ki je začel svojo pot z očali Oculus Rift, je danes eno vodilnih podjetij na tem področju navidezne resničnosti.