Za službo v SDH veliko zanimanje

Ljubljana – Viceguvernerja Banke Slovenije, predsednik in člana fiskalnega sveta, člani uprave SDH, neizvršni in glavni izvršni direktor DUTB – to so ugledna prosta delovna mesta, za katera je državni razpis že objavljen, je skoraj končan ali pa bo kmalu na mizi. Zanimanje zanje je zelo različno.

Zapleta se pri imenovanju članov fiskalnega sveta, kjer je vlada septembra razpis podaljšala za še 14 dni, da je na koncu le prejela prijave treh kandidatov za tri prosta delovna mesta. Na ministrstvu za finance (MF) njihovih imen ne razkrivajo – ker da »imajo kandidati določeno pričakovanje zasebnosti, ki se mu odpovejo šele v primeru imenovanja« –, povedo le, da so kandidirali doktor družbenih znanosti s področja ekonomije, magister ekonomskih in poslovnih ved in univerzitetni diplomirani ekonomist.

Najvišja letvica za fiskalni svet

Razmeroma šibko zanimanje za članstvo v fiskalnem svetu ni presenetljivo. Glavna vzroka: slaba izkušnja s prejšnjim fiskalnim svetom (vodil ga je Marjan Senjur), ki je po treh letih dela (2009–2012) večinsko odstopil in se samorazpustil, predvsem pa zakon o fiskalnem pravilu – sprejeli sta ga ta vlada in koalicija –, ki je kar zadeva fiskalni svet napisan precej nestimulativno. Zahtevanih 60 glasov podpore za imenovanje v državnem zboru je pač zelo visoka politična ovira, ki mnoge odvrača od kandidature. Poleg tega je obseg nalog velik in strokovno zahteven, od članov sveta pa je lahko le predsednik zaposlen za poln delovni čas. Plača: dobrih 4900 evrov bruto za predsednika. In dobrih 4100 bruto za oba člana, a to vsoto je treba za polovico zmanjšati, saj sta lahko zaposlena za največ polovičen delovni čas.

O prijavljenih kandidatih za fiskalni svet bo v kratkem odločala vlada – 30-dnevni rok se izteče sredi prihodnjega tedna –, »do takrat pa odločitev ministra ne pojasnjujemo. O vseh odločitvah vlade glede fiskalnega sveta bo javnost pravočasno obveščena,« pravijo na MF. »Odgovornost fiskalnega sveta je velika in že ob razpisu bi morali premisliti, koga hočemo pridobiti vanj. Postaviti bi morali ustrezne pogoje, da bi taki ljudje nato vanj tudi prišli, ne pa da država postavlja zelo birokratske in druge ovire,« šibek odziv kandidatov komentira Peter Kraljič, nekdanji direktor svetovalne multinacionalke McKinsey.

BS: Prednost politična anonimnost

Razpis za dve prosti delovni mesti viceguvernerjev Banke Slovenije se bo iztekel sredi decembra. Predlagatelj je predsednik države Borut Pahor in predvidevamo, da se o kandidatih najprej posvetuje s svojo svetovalko za ekonomsko politiko Heleno Kamnar. Letvica za imenovanje v državnem zboru je za viceguvernerje postavljena niže kot za člane fiskalnega sveta, dovolj je že navadna večina 46 glasov; mesečna plača, slabih 10.000 evrov bruto, je približno na ravni člana uprave SDH. Služba v BS je ugledna in vsaj zdaj manj stresna in izpostavljena kot na primer v DUTB. Je pa za imenovanje kljub temu potrebna politična podpora v parlamentu, ki Pahorjevim kandidatom nikakor ni zagotovljena vnaprej; to kaže tudi izkušnja nekdanjega viceguvernerja Janeza Fabijana, ki mu je za ponovno imenovanje zmanjkal en sam glas podpore. V prednosti so kandidati s čim manj izpostavljenim političnim profilom in s kar se da brezmadežnim ravnanjem v preteklosti.

V DUTB mimo parlamenta

Kandidiranje poteka tudi v DUTB, kjer imajo zdaj le pet od predvidenih sedmih članov upravnega odbora: vlada bo predvidoma imenovala neizvršnega direktorja, ki bi nadomestil razrešenega Larsa Nyberga, napoveduje se tudi mednarodni razpis za novega glavnega izvršnega direktorja – to funkcijo začasno opravlja Imre Balogh. Manjkajoča člana upravnega odbora bosta torej potrebovala vladno podporo, ne bo pa jima treba na glasovalno preizkušnjo v parlament. Plače so znane: neizvršnemu direktorju pripada pet tisoč bruto, glavni izvršni direktor prejme 15.000 bruto plus nagrado, ki jo določi vlada skladno s politiko prejemkov.

Največ zanimanja za SDH

Največ javno izkazanega zanimanja je za članstvo v upravi SDH, kjer se je na mednarodni razpis prijavilo kar 46 kandidatov. Nadzorni svet SDH, ki ga vodi Damjan Belič, bo imel pri skorajšnjem odločanju veliko izbire. Je pa mednarodna komponenta razpisa bolj ko ne formalnost, saj so glavni favoriti za prestižno službo znani domači kadri, vključno s sedanjima članoma uprave Matejem Pircem in Matejem Runjakom, za nekatere druge se pridno lobira iz zakulisja. Tudi zahtevano dokazilo o aktivnem znanju slovenščine je za tujce (pre)visoka letvica. Bruto plača: malo več kot 10.000 evrov. Preveč? Premalo? »Če hočemo v SDH res dobiti mednarodne strokovnjake, jim je treba dati tudi mednarodne plače, ki so višje, kot določa to neumno Lahovnikovo pravilo,« meni Peter Kraljič. »Morali bi se vprašati, ali ravnamo po zahodnih tržnih načelih ali po mešanici tržnih načel in komunističnega mišljenja.

Druga stvar pa je, kaj vse se zahteva od teh, ki kandidirajo. Vem, da nekateri niso hoteli kandidirati – in tudi sam ne bi –, ker zahtevajo od vas osebne podatke o vašem premoženju itd., kar ni neposredno povezano z nalogami, ki naj bi jih opravljali. To pomeni, da nekdo že od začetka dvomi o korektnosti teh ljudi, ker hoče vedeti, kakšno je njihovo premoženje,« pravi Kraljič. In dodaja: »Zahtevani pogoji so včasih zelo nesprejemljivi, zato veliko dobrih ljudi verjetno sploh ne bo kandidiralo. Pri razpisih za različne institucije bi zato morali biti bolj fleksibilni in uporabiti več zdrave pameti že pri razpisnih pogojih.«