Za vlagatelja je najbolje, da se ne prepušča dnevni paniki

Odprti in svobodni finančni trgi so podobno kot človekove pravice in pravna država eden od temeljev delovanja zahodnih demokracij. S perspektive zaupanja vlagateljev je zelo pomembno, da niti najhujše svetovne vojne, gospodarske depresije in medvedji trgi niso mogli za dolgo iztiriti, kaj šele zlomiti trdoživih delniških trgov.

Geopolitične posledice terorističnih napadov v Parizu so v teh dneh v ospredju zanimanja tudi na svetovnih finančnih trgih. Podobno kot v nekaterih preteklih epizodah so bili odzivi vlagateljev na globalnih delniških, obvezniških, valutnih in surovinskih trgih zelo zadržane in večinoma komaj zaznavne, tako da jih ni mogoče ločiti od naključnega šuma oziroma normalnega nihanja. Po bombnih napadih na Baliju leta 2002, v Madridu leta 2004, Londonu 2005 in celo po tragičnih dogodkih 11. septembra 2001 v ZDA so bili učinki na finančne trge presenetljivo kratkoročni in prehodni, sledilo pa je zelo hitro okrevanje.

Čeprav bi raje videli, da bi se svet združil v skupnem boju proti revščini in podnebnim spremembam, je boj proti terorizmu priložnost, da se spet poenotijo sprte velesile ZDA, Evropa, Rusija in Kitajska.

Največja nevarnost za dolgoročne vlagatelje je povezana s »kratkovidnim strahom pred izgubo«, ki bi v dobi pametnih telefonov lahko dobil razsežnosti prave epidemije. Akademske raziskave vedenja investitorjev namreč kažejo, da tisti, ki najpogosteje preverjajo borzne informacije in stanje na svojem računu, največkrat sprejemajo zgrešene finančne odločitve. Ti investitorji ponavadi prodajajo naložbe v najbolj nepravem času in dosegajo precej nižje donose, kot jih ponujajo delniški trgi.

Pametni telefoni in stalni dostop do množice nepotrebnih informacij iz nas delajo neumne investitorje. Poglejmo, zakaj. Če spremljamo trge ali stanje svojih delniških naložb vsak dan, lahko računamo s 46-odstotno verjetnostjo padca vrednosti. Če spremljamo stanje enkrat na mesec, bo verjetnost padca 41 odstotkov, če enkrat na četrtletje 32 odstotkov, enkrat na leto 26 odstotkov, enkrat na pet let 14 odstotkov, enkrat na deset let šest odstotkov, enkrat na dvajset let pa nič odstotkov. Če, na primer, pogledamo svoj izpis stanja samo enkrat na leto, nas doleti izguba vrednosti samo enkrat na štiri leta, zato bomo lažje pustili času, da dela za nas.

Če pa kar naprej živčno spremljamo dogodke, nas hitro potegne v vrtinec negativnih novic, kot so teroristični napadi, begunska kriza, ohlajanje gospodarske rasti na trgih v razvoju, grška kriza itd.

Zaradi vsega tega smo investitorji iz dneva v dan slabe volje, negativno razpoloženi in veliko bolj podvrženi sprejemanju napačnih, impulzivnih odločitev. Takšni vedenjski vzorci nas bodo z leti drago stali – tako živcev in mirnega spanca kot velike finančne oportunitetne izgube. Za večino vlagateljev je zato najbolje, da se »pametno« odmaknejo od dnevne histerije in si kot Odisej zatisnejo ušesa pred sirenami finančnih trgov.