Za vpogled v zgodbo z bančno luknjo

Ljubljana – Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o Banki Slovenije (BS), po kateri bo računsko sodišče lahko presojalo smotrnost in pravilnost poslovanja BS ter odločitev, ki so vodile v porabo javnih sredstev. »Torej se lahko pogleda tudi zgodba z bančno luknjo,« je napovedal državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič, saj je v tem primeru prišlo do porabe javnih sredstev.

Predlog novele zakona je po besedah Tilna Božiča usklajen koalicijsko, po njegovih informacijah je v sozvočju tudi z računskim sodiščem. Tu je nekaj neenotnih pogledov na revidiranje med evropskim računskim sodiščem in Evropsko centralno banko (ECB), je spomnil. Kar pa zadeva pogled slovenske centralne banke na novi predlog zakona, pa je ocenil, da bo verjetno potrebnih še nekaj argumentacij, s katerimi bodo opravičili v zakonu zapisane rešitve.

Na predlog ministrstva za finance je vlada po večkratnih pozivih in poskusih, da bi računsko sodišče bdelo nad poslovanjem in delovanjem Banke Slovenije, sprejela predlog novele zakona, v katerem določa pravila za revidiranje. Obstoječi zakon o računskem sodišču in novela zakona o bančništvu namreč ne predpisujeta pravil, ki morajo biti pri tovrstni reviziji upoštevana, da ni kršeno načelo neodvisnosti Banke Slovenije.

Revizije za 10 let nazaj

Računsko sodišče bo lahko po predlogu revidiralo pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije ter tistih nadzorniških odločitev, ki so vodile v porabo javnih sredstev. Revizijo bo lahko opravilo za 10 let nazaj.

Računsko sodišče pa ne bo smelo revidirati izvajanja denarne politike, uporabe in razlage prava in praks nadzora, revizija prav tako ne bo smela posegati v pristojnosti banke, ki jih izvršuje kot sestavni del evropskega sistema centralnih bank.

Računsko sodišče bo lahko v svojih ugotovitvah podalo le priporočila BS, ne pa tudi navodil. Banka Slovenije priporočil ni zavezana upoštevati, zato tudi ni predvideno, da poda odzivno poročilo. Vendar pa mora neupoštevanje priporočil računskega sodišča obrazložiti in s tem seznaniti računsko sodišče, to obrazložitev pa objaviti tudi v letnem poročilu, ki ga sicer posreduje DZ.

V predlogu zakona je v skladu z zagotavljanjem osebne neodvisnosti članov organov upravljanja Banke Slovenije predpisano, da računsko sodišče ni pristojno za predlaganje razrešitve članov Sveta BS. Razloge za to opredeljuje statut evropskega sistema centralnih bank in ECB, teh pa države članice ne smejo širiti. Glede na to, da ta statut predpisuje še, da nacionalne centralne banke revidira neodvisni zunanji revizor, ki ga potrdi Svet EU, je v predlogu zakona določeno, da računsko sodišče pri revidiranju BS ne sme posegati v pristojnosti neodvisnih zunanjih revizorjev BS.