Tiskane izdaje
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je na srečanju z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager preverjala možnosti za zbližanje stališč. »Če želimo doseči dogovorno rešitev, moramo paziti, da bodo rešitve uravnotežene,« je povedala. Podaljševanje roka za prodajo banke bo pomenilo, da bi omejevalni ukrepi za banko ostali veljavni oziroma bodo ostrejši. Slovenija je že konec lanskega leta vložila prošnjo za spremembo zavez glede privatizacije NLB, po katerih bi 50-odstotni delež banke moral biti prodan do konca lanskega leta, 25 odstotkov minus ena delnica pa letos.
Bruselj do petka pričakuje odgovor iz Slovenije
Bruselj je januarja sprožil poglobljeno preiskavo, da bi ocenil, ali novi ukrepi, ki jih predlagajo slovenski organi glede prestrukturiranja NLB, v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017. Ker Slovenija ni izpolnila svojih zavez, državna pomoč NLB iz leta 2013 po mnenju evropske komisije ni bila izvedena zakonito. Poleg tega dvomi, da se alternativni ukrepi, ki jih je decembra predlagala Slovenija, lahko štejejo za enakovredne prvotni zavezi.
Slovenija bi po decembrskem predlogu letos začela prodajo NLB in jo končala prihodnje leto. To bi predvidoma zahtevalo »precej ostre« omejevalne ukrepe. V evropski komisiji niso hoteli govoriti o podrobnostih pogovorov s slovensko stranjo. Slovenija mora do petka uradno odgovoriti na odločitev evropske komisije o sprožitvi postopka, že v četrtek bo o nerešenih vprašanjih odločala vlada. Nato se bodo pogovori nadaljevali. Evropska komisija mora skladno z instrukcijskim rokom sprejeti odločitev v 18 mesecih po sprožitvi postopka poglobljene preiskave.
Argument za odlog tudi hrvaške tožbe
Vraničar Ermanova pravi, da ima jasno sliko, ki jo mora predstaviti koaliciji in vladi pred sprejemanjem odločitve, a o njenih podrobnostih ni hotela govoriti, prav tako ne o kompenzacijskih ukrepih, ki jih bodo predlagali v zameno za odlog. O tem se bodo dogovarjali še z NLB in SDH. V pogovorih na različnih ravneh ves čas omenjajo težave, ki so povezani s tožbami na Hrvaškem. To je eden od glavnih argumentov, s katerim Slovenija poskuša upravičevati lansko odločitev o ustavitvi prodaje.
Zunanji minister Karl Erjavec je v Bruslju kot predsednik Desusa zatrdil, da ne podpira prodaje NLB, in to ne glede na zaveze, ki so bile dane v času vlade premierke Alenke Bratušek. V njih da niso bile upoštevane prenesene vloge na Hrvaškem, saj se je pričakovalo, da bo Hrvaška spoštovala memorandum z Mokric.
