Zakon o nepremičninah: »Naj gre v javno razpravo, vzemimo si čas«

Ljubljana – Pobudniki peticije proti davku na nepremičnine so samo v prvem dnevu aktivacije spletnega mesta nepremicninski-davek.org zbrali več tisoč elektronskih podpisov ljudi, ki se ne strinjajo s predlogom davka.

Pričakujejo, da bo množičen odziv dal takšen rezultat, kot ga je načrtovani in nato umaknjeni predlog privatizacije vodnih virov na ravni EU. S primerjavo je postregel prvak SLS Franc Bogovič, ki pravi, da bodo podpisi – ocene o tem, koliko jih bodo zbrali do ponedeljka, ni hotel dati, nekateri jih pričakujejo sto tisoč – vlado prisilili k razmisleku o zakonu, ki so ga dali v parlamentarno proceduro. Spomnimo, potem ko je več kot milijon Evropejcev podpisalo peticijo proti privatizaciji vodnih virov, je evropska komisija iz predloga direktive črtala del, ki se je nanašal na to.

»Nasprotujemo vsebini zakona in nujnemu postopku sprejemanja. Zaradi hitenja bo v predlogu več nepravilnosti, s peticijo hočemo opozoriti na pasti, ki jih prinaša zakon. Računamo, da bo podpisov veliko in da se bo slovenska vlada odzvala podobno, kot se je evropska komisija,« je dejal Bogovič.

Od vlade in parlamenta pobudnika peticije – stranka SLS in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) – s sopodpisniki pričakujejo zavrnitev zakona, nato pa naj gre v redno obravnavo, v kateri je prostor tudi za javno razpravo. Zakon po Bogovičevi oceni ne bi smel začeti veljati pred letom 2015, saj je pri takšnem sistemskem davku treba predstaviti vse argumente, dobiti soglasje večine deležnikov in nato sprejeti evropsko primerljiv zakon. Predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh dodaja, da bo parlament mogoče uvidel, da širši krog državljanov, obrtnikov, podjetnikov v zdajšnjih gospodarskih razmerah ne prenese dodatnih obremenitev. »Pričakujemo, da bo državni zbor zavrnil ta zakon, da bo šel v redno proceduro, da bomo lahko sodelovali v javni obravnavi in da bo na koncu nepremičninski zakon takšen, kot mora biti.«

»V zakonu je veliko nepravičnih rešitev in na rob preživetja postavlja marsikoga v državi,« pravi Bogovič na vprašanje, katerim točkam v zakonu nasprotujejo pobudniki »organiziranega državljanskega protesta«, kot je zbiranje podpisov in organizacijo javnih tribun na to temo imenoval predsednik SLS. Posamezne skupine bodo veliko bolj obdavčene, kot so bile do zdaj. Omenil je obrtnike, podjetnike, kmete in spomnil na nesorazmerje, ki je v sedanjih gospodarskih razmerah lahko nastalo pri finančnem stanju lastnikov, predvsem starejših ljudi, glede na njihove nepremičnine. Omenja še velike družine in gospodarstvo – večina povečanja davkov gre po njegovi oceni na račun teh skupin. Meh dodaja: »Mikro in mala podjetja ter samostojni podjetniki ne prenesejo dodatnih obremenitev, denarja enostavno nimajo.« V OZS nasprotujejo tudi različnim davčnim stopnjam za poslovne nepremičnine, ki so od 0,3 za gospodarska poslopja za kmetijstvo do 0,75 odstotka za druge poslovne prostore, razen za elektrogospodarstvo. »To se mi ne zdi smiselno in mislim, da je tudi ustavno sporno.«

Bogovič ugotavlja, da je predlog davka na nepremičnine grob poseg v avtonomnost občin, ki so do zdaj lahko same odločale o morebitnih oprostitvah davka, prav tako so sredstva ostala v njihovih proračunih. S predlaganim zakonom odločanje občine o tem, ali so, na primer, lokali v središču mesta v interesu lokalne skupnosti in bi zato morali plačevati manj, odpade.

Poleg SLS in OZS je med pobudniki »državljanskega upora« še deset organizacij, med njimi različna združenja iz kmetijstva in združenje občin. Poleg peticije organizirajo tudi javne tribune o davku na nepremičnine. Prva je bila včeraj v Mozirju, danes ob 17. uri bo v OZS v Celju, uro pozneje pa še v Semiču, v prostorih občine, v sredo pa v OZS v Ljubljani.

Gospodarska zbornica Slovenije se aktivnostim ni pridružila. Od vlade sicer zahtevajo, naj neha dodatno obremenjevati gospodarstvo, in to tudi z davkom na nepremičnine. »Ne strinjamo pa se z načini pritiska interesnih skupin, ki lahko povzročijo dodatno škodo gospodarstvu, kot sta zahteva za umik zakona iz parlamentarne procedure oziroma predlog državljanske nepokorščine, če do tega ne pride,« so sporočili.