Tiskane izdaje
Ljubljana − Dohodninska lestvica in olajšave za leto 2014 lahko ostanejo, kakršne so, torej enake, kot so bile lani. Statistični podatki podatki namreč kažejo, da ministrstvo za finance ne bo dolžno predlagati uskladitve z rastjo cen. Dohodnina je zdaj za zavezance občutno bolj nepredvidljiva, kot je bila do 1. januarja letos, ugotavljata davčna svetovalca Simona Štravs in Dušan Jeraj.
Po izračunih državnega statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin avgusta 2014 v primerjavi z avgustom 2013 znižale za 0,3 odstotka. Takšno gibanje cen življenjskih potrebščin pa je daleč od ravni, pri kateri mora minister za finance določiti količnik, s katerim zviša olajšave, in hkrati spodnje ravni davčnih razredov na dohodninski lestvici. Takšno usklajevanje je ugodno za zavezance: tudi če se njihova letna davčna osnova v primerjavi s preteklim davčnim letom nekoliko zviša, jo »posrka« usklajevanje olajšav. To je še veljalo pri odmeri dohodnine za leto 2013, od 1. januarja letos pa ne več.
Od avgusta do avgusta
Novela zakona o dohodnini, za katerega je državni zbor glasoval 14. novembra lani, namreč določa, da minister za finance količnik določi le, če rast cen življenjskih potrebščin avgusta v primerjavi z avgustom preteklega leta preseže 1,03 – torej šele ko letna inflacija preseže tri odstotke.
Toda slovenski statistiki so poleti izračunali, da so se cene življenjskih potrebščin avgusta letos v primerjavi z lanskim avgustom znižale za 0,3 odstotka, zato niso poročali o inflaciji, ampak o 0,3-odstotni negativni letni rasti cen oziroma o deflaciji.
Slovenski statistiki za merilo inflacije in deflacije uporabljajo indeks cen življenjskih potrebščin. Za dohodninske zavezance njihov izračun pomeni, da pri odmeri davka za leto 2014 ne bodo upravičeni do višjih olajšav, ampak bodo ostale, kakršne so na lestvici, ki jo je ministrstvo že objavilo.
Dohodninske olajšave in lestvica s tremi davčnimi razredi so 1. januarja 2014 obstale na ravni iz leta 2013, ker tako določajo že omenjene spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini. Za leto 2013 je ministrstvo za finance že pred iztekom leta 2012 določilo količnike, s katerimi je določilo nove, višje zneske olajšav in meje davčnih razredov: primerjalo pa je november tekočega z novembrom prejšnjega leta, ko je sezonski vpliv manj očiten.
Usklajevanja za leto 2014 ministrstvo ni opravilo. Zdaj je namreč takšno usklajevanje z rastjo cen življenjskih potrebščin prepuščeno vladi. Dohodninski zakon ji omogoča, da se za usklajevanje olajšav z inflacijo odloči po lastni presoji in »upoštevaje cilje ekonomske politike«.
Šele ko inflacija preseže tri odstotke, zakon zavezuje ministra za finance, da mora določiti količnik rasti: »Navedeni koeficient se mora določiti, če koeficient rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec avgust tekočega leta v primerjavi z mesecem avgustom prejšnjega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije preseže vrednost 1,03.« O letni inflaciji v avgustu, ki je presegla tri odstotke, so slovenski statistiki nazadnje poročali leta 2008, ko je v primerjavi z avgustom 2007 dosegla šest odstotkov.
Učinki postopoma vse večji
Dohodninski zavezanci bodo učinke zamrznjenih olajšav prvič lahko ovrednotili pri odmeri za leto 2014, ki jo bo davčna uprava opravila prihodnje leto. Predsednica zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs pravi, da prvo leto učinki pri zavezancih še ne bodo veliki, postopoma pa jih bodo občutili vse bolj.
»Ureditev, ki je veljala do 1. januarja letos, je omogočala, da je neto plača posameznika zaradi višjih olajšav in meja davčnih razredov postopoma rasla, tudi če je bila bruto plača ves čas enaka,« poudarjata predsednica zbornice in davčni svetovalec Dušan Jeraj. Za petletno obdobje od leta 2008 do 2013 sta izračunala, koliko ugodnosti je usklajevanje olajšav in razredov z inflacijo lahko prineslo zavezancu, čeprav je bruto plača mirovala.
»Pri povišanju splošne olajšave za okoli 350 evrov v obdobju od 2008 do 2013 bi to pri posamezniku na letni ravni v letu 2013 pomenilo za okoli 140 evrov višjo letno neto plačo, kot bi jo imel, če usklajevanja, tako imenovane indeksacije, v omenjenih letih ne bi bilo.«
Po izračunih davčnih svetovalcev Simone Štravs in Dušana Jeraja so se davčne olajšave in meje davčnih razredov v letu 2013 zvišale za okoli 2,2 odstotka: »Če upoštevamo, da se v letu 2014 davčne olajšave in meje razredov ne bodo zvišale, prejemki posameznika pa bodo višji za 2,2 odstotka, bodo njegovi neto prejemki za tolikšen delež nižji.«
Posameznik, na primer, ki ima v letu 2014 okoli 1543 evrov bruto plače oziroma 2,2 odstotka več kot v letu 2013, ob zamrznjenih olajšavah letos na mesec plača okoli 7,03 evra višjo akontacijo dohodnine, to pa v dvanajstih mesecih pomeni skoraj 85 evrov, poudarjata davčna strokovnjaka.
Zakonca z dvema otrokoma, od katerih vsak uveljavlja olajšavo za enega otroka, bosta ob povprečni plači 1543,46 evra za leto 2014 plačala dvakrat po skoraj 85 evrov dohodnine več, kot sta je lani. Tako bosta morala iz družinskega v državni proračun nakazati 169 evrov dohodnine več kot za leto 2013, sta izračunala davčna svetovalca Simona Štravs in Dušan Jeraj. To pa za družino ni nepomemben znesek.
