Zapleti pri vpisu dokapitalizacije NLB

Ali je država v prvi polovici tega leta sploh imela delničarske pravice v NLB?

Objavljeno
22. avgust 2014 16.58
šipić NLB
Maja Grgič, Nejc Gole, gospodarstvo
Maja Grgič, Nejc Gole, gospodarstvo

Ljubljana – Osem mesecev po sprejetju ukrepov za sanacijo bank je vpis decembrske dokapitalizacije NLB in izbrisa njenih prejšnjih delničarjev v sodni register še vedno negotov. Mali delničar banke F. P. se je na vpis sprejetih sklepov že drugič pritožil, vse to pa sproža vprašanja o delniških pravicah, ki jih je v tem času kot edina lastnica izvajala država.

V Delu smo razkrili, da se je nekdanji delničar NLB F. P. na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki ga je v ukrepih za sanacijo bank 18. decembra lani sprejela Banka Slovenije (BS), pritožil. V pritožbi je navajal, da vpis ni predvidel predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega BS ni predložila vseh listin, ki so podlaga za tak vpis. Pri zadnjem naj bi šlo za podrobnosti o metodologiji stresnih testov in pregleda aktive banke.

Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, je mogoče ugotoviti, da je višje sodišče pritožbi 23. junija ugodilo v obeh točkah. Čeprav je predlagatelj, torej BS, popravil le sklep o spremembi kapitala, je okrožno sodišče 2. julija sklep spet vpisalo. A izbrisani delničar F. P. se je tudi na ta vpis pritožil, ker po njegovih navedbah še vedno ni priloženih vseh listin, ki so podlaga za izrečen ukrep BS in s tem predlagani vpis sprememb. Sodišče o pritožbi še ni odločilo.
Tako se postavlja vprašanje, ali je bil ta vpis veljaven in kdo je imel v času od 18. decembra lani do 2. julija pravico izvajati delniške pravice v naši največji banki, še posebno zato, ker je bila 1. julija tudi redna skupščina NLB. Banka Slovenije in NLB trdita, da zapleti z vpisom dokapitalizacije in spremembe statuta banke v sodni register, ne vplivajo na postopek sanacije te banke in delničarske pravice države, ki je decembra postala edina lastnica NLB, mali delničar, stroka in nekateri drugi deležniki o tem niso tako prepričani.

Banka Slovenije: Ukrepi so začeli veljati z odločbo

 VBanki Slovenije (BS) in NLB vztrajajo, da so omenjene spremembe statuta in kapitala banke veljavne. V BS pravijo, da so ukrepi začeli veljati že z izdajo odločbe, saj da odločba BS o izrednem ukrepu prenehanja kvalificiranih obveznosti nima pravne narave skupščinskega sklepa, zato se učinki odločbe ne presojajo po pravilih, ki sicer veljajo za učinkovanje skupščinskih sklepov glede zmanjšanja osnovnega kapitala, torej z vpisom sklepa v sodni register.

V BS odgovarjajo, da »sklep višjega sodišča ne učinkuje na veljavnost in učinke odločb BS v zvezi z izrednimi ukrepi, ki so bili izvedeni v banki 18. 12. 2013. V postopku odločanja o vpisu v sodni register, ki je nepravdni postopek, namreč ni mogoče odločati o zakonitosti ali nezakonitosti navedenih odločb, prav tako ni mogoče spreminjati ali razveljavljati učinkov, ki jih v zvezi s temi odločbami določa zakon o bančništvu.«

BS: Pomanjkljivost je že odpravljena


BS ugotavlja, da je registrsko sodišče 2. julija letos z novim sklepom že odpravilo pomanjkljivost predhodnega vpisa, zato po njihovem mnenju kakršnakoli nadaljnja uskladitev podatkov v sodnem registru ni nujna, kakršnekoli spremembe oziroma popravki podatkov v sodnem registru ali registru nematerializiranih vrednostnih papirjev za nazaj (od 18. 12. 2013 do 1. 7. 2014) pa pravno niso dopustni, niti niso utemeljeni.

V NLB pravijo, da je sodišče pritožbi izbrisanega delničarja F. P. ugodilo zaradi formalnih pomanjkljivosti predloga za vpis, ki ga je vložila BS. Ker je BS pomanjkljivosti odpravila, pritožba F. P. proti novemu sklepu o vpisu po mnenju NLB ni utemeljena. Dodajajo, da gre za zaplet formalno-proceduralne narave, ki ni imel nobenih posledic za NLB in višino osnovnega kapitala ter ni vplival niti na pravice države kot delničarke niti na veljavnost sklepov julijske skupščine banke.

Odločalo bo sodišče
Profesor prava dr. Borut Bratina in odvetnik, ki ni želel biti imenovan, soglasno pravita, da sprememba statuta in povečanje osnovnega kapitala začnejo učinkovati šele z veljavnim vpisom v sodni register. Tako je izrecno navedeno tudi v zakonu o gospodarskih družbah (ZGD).

Bratina sicer dopušča, da obstaja možnost, da je šlo pri odločbi BS o izrednih ukrepih za tako imenovani oblastni akt, ki bi lahko učinkoval mimo zakona o gospodarskih družbah, a meni, da bo v konkretnem primeru o tem odločalo sodišče. »Šlo je za enostranski poseg v pravice delničarjev,« opozarja.

Za pojasnila smo se obrnili tudi na KDD, ki vodi register delniških knjig. Odgovorili so, da je treba razlikovati med delnicami kot nematerializiranimi vrednostnimi papirji in delniškimi upravičenji, ki izhajajo iz tega, KDD pa vodi le evidenco o prvem. »Iz navedenih razlogov lahko KDD v zadevi, ki jo opisujete, pove zgolj to, kdo je bil imetnik nematerializiranih delnic in od 19. 12. 2013 je bila imetnica vseh nematerializiranih delnic NLB Republika Slovenija. Vendar pa navedeno dejstvo ne pomeni nobenega prejudica glede tega, kdo je bil od vključno 19. 12. 2013 do vključno 1. 7. 2014 nosilec skupkov delniških upravičenj v razmerju do NLB. O zadnjem bo v primeru nesoglasja lahko odločilo samo sodišče,« so še pojasnili.

Naš sogovornik iz odvetniških vrst pa pravi, da bi se v primeru problematičnosti vpisa v negotovost lahko postavila tudi veljavnost redne skupščine NLB 1. julija letos. Predvsem zato, ker je šlo za univerzalen, in ne reden sklic skupščine. Prav napaka pri sklicu skupščine je lahko podlaga za ničnost sklepov, delničar pa v tem primeru sklepe lahko spodbija kadarkoli, pravi sogovornik. Skupščina sicer ni sprejela pomembnejših odločitev.

Čeprav je BS sklep o spremembi osnovnega kapitala popravila, se je mali delničar F. P. spet pritožil na vpis v sodni register. Meni, da bi morala BS za veljaven vpis poleg odločbe o izrednih ukrepih za NLB razkriti tudi priloge, na katere se sklicuje, ki pa javno niso dostopne. Šlo naj bi za razkritje metodologije stresnih testov in pregledov aktive banke. BS je do zdaj razkrila le scenarije, na podlagi katerih so bili opravljeni stresni testi. BS na upravnem sodišču zdaj toži informacijsko pooblaščenko, ki je centralni banki naložila razkritje odločbe o izrednih ukrepih.nih ukrepih.