Tiskane izdaje
Ljubljana - Pogoji za delo na davčni upravi so obupni, odnos oblasti do te službe, ki zbira denar za državni proračun, je neznosen, so včeraj razkrili predstavniki sindikata zaposlenih na davčni upravi. Razmišljajo celo o stavki, kajti zaposleni so pod hudim pritiskom zaradi obremenitev in sovražnega odnosa javnosti: »Očitajo nam, da smo zajedalci.«
Ne morejo več molčati
»Ne moremo več molčati. Obupani smo. Novi informacijski sistem, ki bi nam moral olajšati delo, ne deluje in nam delo še otežuje. V sindikatu razmišljamo, da bi zahtevali revizijo naročila, kdo se je za nakup tega sistema odločil. Zdaj pripravljajo nadgradnjo, a vprašanje je, ali bo izboljšala delovanje,« so naštevali predstavniki sindikata zaposlenih v davčni upravi. Nikoli še niso tako odkrito in brez zadržkov opozorili na težavne pogoje za zaposlene v davčni upravi in razgalili nemoč ljudi, ki morajo skrbeti, da je državni proračun poln. Lani so za javne finance zbrali okoli 10,5 milijarde evrov.
»Slovencem ni treba hoditi na Ciper, ni jim treba iskati davčnih oaz v tujini, ker jo že imajo v Sloveniji. Zavezanci z območja našega urada, ki jim ni všeč, da jih nadzorujemo, nam pravijo, da bodo pač šli na drugo območje v Sloveniji, kjer je nadzor slabši,« je bilo mogoče slišati od zaposlenih v davčni upravi. Katero območje v Sloveniji velja med zavezanci za davčno oazo, nam sami niso hoteli razkriti: Morali smo uporabiti druge vire, da lahko povemo: po merilih, kolikšnemu in kako temeljitemu davčnemu nadzoru so izpostavljeni zavezanci, velja v Sloveniji za »zavezancem prijazno« območje davčnega urada Ljubljana.
Voluharji in zajedalci?
»Ljudje o nas govorijo, češ kakšni voluharji smo. Na neki spletni strani je pisalo, da smo zajedalci. Poglejte naše plače, pripravila sem vam plačilne liste. Za osem let delovne dobe, od tega pet let na Dursu, za osebo z visoko univerzitetno plačo je bruto plača za marec znašala 1270,77 evra. Za osebo s 30 let delovne dobe z višjo strokovno plačo je plača za višjega davčnega kontrolorja specialista I za marec znašala bruto 1516,23 evra z dodatkom za delovno dobo. Bruto plača referenta s srednjo šolo je za marec skupaj z dodatkom za delovno dobo znašala 1100,14 evra,« je naštevala Breda Kolar. Tako je tudi zato, je prepričana, ker v davčni upravi delajo pretežno ženske, je dodala, ki glasu ne povzdignejo tako hitro kot moški. »Toda zdaj ne moremo več. Ne zdržimo več,« je še povedala.
Posebej obremenilen za zaposlene v davčni upravi je že kar sovražen odnos javnosti, z omalovaževanjem pa o tej ustanovi pogosto govori tudi politika. »In vendar smo na tej strani ljudje, ki opravljamo svoje delo,« je spomnila Breda Kolar.
Podhranjeni na vseh področjih
»Davčna uprava je kadrovsko, materialno in informacijsko pohabljena. Zato doživlja tako hudo krizo, da je vprašanje, ali še lahko opravlja svoje temeljne naloge. Na probleme davčne uprave opozarjamo že leta, vrstijo se ministri za finance, učinkov naših opozoril ni. Čeprav smo v 21. stoletju, morajo zaposleni v davčni upravi delati s svinčnikom, čeprav je država za nov informacijski sistem že porabila 16 milijonov evrov,« je povedal predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk.
»Nismo prišli jamrat pred novinarje, ampak opozarjati, v kakšnih okoliščinah delamo. V nekaj letih se je število zaposlenih v davčni upravi zmanjšalo za 10 odstotkov. Naše delo ovirajo neprestane reorganizacije, komaj se izteče ena, že se začne druga. Vlada ima našo službo za vršilca dolžnosti,« je opozoril član republiškega odbora SDOS in predsednik konference sindikata v Dursu Rasim Brdakič.
»Število inšpektorjev se zmanjšuje. Kolegi se upokojujejo, novih ne zaposlujejo. V glavnem uradu, ki dela z velikimi zavezanci, so nam pravkar odvzeli dve inšpektorski mesti. Kljub velikim obremenitvam imamo inšpektorji sramotno nizke plače, čeprav neprestano sodelujemo v postopkih, v katerih so na drugi strani vrhunski odvetniki: zdaj inšpektorji ne vodimo več le davčnih postopkov, ampak tudi prekrškovne, ki so jih včasih izvajali sodniki,« je povedala Darja Voler iz sindikata zaposlenih v davčni upravi.
Informacijski sistem jim otežuje delo
»Še vedno delamo s programi iz leta 1988, ker nam novi informacijski sistem ne zagotavlja podpore pri delu, ampak nam povzroča dodatne naloge in probleme. Hodili smo k ministrom za finance, pa ni pomagalo nič. Nekdanjega ministra Križaniča je zanimalo, ali bomo zbrali dovolj dajatev, da bo dobil plačo, ministra Šušteršiča tudi ni kaj dosti zanimalo, kaj se dogaja z nami,« je pogoje za delo opisala Breda Kolar iz velenjskega sindikata.
Opisala je posledice slabo načrtovanega prenašanja in združevanja nalog med uradi, dodatne obremenitve za inšpektorje, ki so zdaj zadolženi še za knjiženje, namesto, da bi se res lahko poglabljali le v inšpekcijsko delo. »Ni čudno, da se gospodarski kriminal tako hitro razrašča. Zavezanci poznajo slabosti sistema,« je poudarila predstavnica sindikata. V oddelku kontrole ima en človek od 500 do 1000 zavezancev, na področju davka od dohodkov pravnih oseb 1 kontrolor nadzoruje 4000 zavezancev: » Lahko si predstavljate, da ta kontrola ne more biti primerna. Izplen davka je temu primeren.«
Brda Kolar ugotavlja, da se število samoprijav pri zavezancih zelo poveča, ko napovedo inšpekcijske preglede: »Naši zavezanci zelo špekulirajo s tem instrumentom samoprijave: če ne pričakujejo kontrole, nečesa pač ne bodo prijavili, če pa kontrolo napovemo, bodo uporabili možnost samoprijave, da se izognejo kazni. To kaže, da smo premalo prisotni na terenu.«
O zamudnih postopkih pri delu z informacijskim sistemom, ki je na voljo davčnim uslužbencem, je govorila tudi Tatjana Hribar iz novomeškega sindikata zaposlenih v davčni upravi: »Ko dobim v pregled 1 zavezanca, moram odpreti 9 programov. Ne vem, kako bomo delali, če en bodo izboljšali delovanja informacijskega sistema. »Po telefonu se moram z zavezancem pogovarjati najmanj 15 minut. V tujini smo videli, kako delujejo informacijski sistemi, pri nas ne deluje. Novi informacijski program bi nam zelo pomagal, če bi deloval. Danes marsikaj delamo na roke.«
Vlada je za vršilko dolžnosti generalne direktorice davčne uprave včeraj imenovala Jano Ahčin, ki je deset let vodila upravo za javna plačila, pred tem pa je delala v Ajpesu, nazadnje kot namestnica generalne direktorice. Sedanji v. d. generalnega direktorja Tomaž Perše je sredi aprila ministru za finance izročil odstopno izjavo. »Tomaž Perše je bil doslej edini človek na vrhu Dursa, ki se je bil pripravljen pogovarjati tudi o težavah zaposlenih in se je redno srečeval s sindikatom,« je povedal Frančišek Verk.
Ljubljanski inšpektorji utopljeni v zavezancih
Namestnik predsednika konference sindikata zaposlenih v Dursu Samo Nečimer, ki dela v ljubljanskem davčnem uradu na področju inšpekcije, je povedal, da je bilo leta 1996 v tem uradu za inšpektorje 105 delovnih mest, zdaj pa jih je 44: »Na območju davčnega urada Ljubljana, ki je pristojen tudi za okolico mesta, je samo zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb prek 40 tisoč, fizičnih oseb sploh ne omenjam, saj vemo, koliko prebivalcev ima samo Ljubljana. Opažamo, da tukaj ne opravimo ničesar več. Naši postopki so predolgi, na drugi strani je vrsta dobro plačanih odvetnikov. Nimamo skoraj nobenega izobraževanja več, ker ni denarja. Na terenu nas je vse manj, lovimo se v raznih birokratskih opravkih, konkretnega dela pa je vse manj. Na to opozarjamo na vseh koncih, a kaže, da po presoji politike v davčnem uradu Ljubljana ne potrebujemo bolj učinkovite davčne inšpekcije.« V Sloveniji inšpektorji na leto pregledajo le od 1,7 do 2,2 odstotka zavezancev, po nekih priporočilih, ki veljajo v Evropi, naj bi jih 4 odstotke.
Durs nima denarja za veliko stečajev
Predsednik sindikata zaposlenih v davčnem uradu Koper Dejan Ivkovič, ki je sicer davčni izterjevalec, je povedal, da davčna uprava kot upnik sicer lahko predlaga stečaj davčnih dolžnikov, ki svojih obveznosti ne plačajo več mesecev, toda predlagatelj stečaja mora ob tem plačati začetne stroške: »Odgovorna oseba pravne osebe, ki je davčni dolžnik, stečaja ne predlaga, davčni izterjevalec, ki ta dolg spremlja, pa ga običajno tudi ne more predlagati, ker mi pač nimamo dovolj sredstev, da bi plačali stroške ob uvedbi stečaja. V davčnem uradu Koper smo imeli lani na voljo sredstva za tri stečaje in toliko smo jih predlagali. Izbrali smo tiste dolžnike, pri katerih smo predvideli, da bo mogoče dobiti nekakšno poplačilo, ker so imeli premoženje.«
Odprto pismo predsednici vlade Alenki Bratušek
Sindikat državnih organov Slovenije je zaradi vse slabših pogojev dela za zaposlene v davčni upravi, med drugim nenehnega zniževanja sredstev za plače in izobraževanje, 21. aprila že pisal predsednici vlade Alenki Bratušek: »Informacijski program EDIS, ki ga uporabljajo v davčni upravi, še vedno ni dobil prepotrebne programske nadgradnje, ki je šele v postopku javnega naročanja, zato ni mogoče pričakovati, da bo v letošnjem letu še kaj prida pripomogel k izboljšanju davčnega izplena v letu 2013. Informacijska sistema davčne in carinske uprave nista združljiva, zato tudi za 1. januar 2014 predvideno združevanje carinske in davčne uprave v finančno upravo kratkoročno ne daje velikih upov po večji učinkovitosti. V Dursu je na razpolago le 230 davčnih inšpektorjev in le 100 davčnih izterjevalcev, ki pa, po strokovnih ocenah kolegov iz davčne uprave, ne predstavljajo kakšne resne grožnje kršiteljem davčne zakonodaje.«
V celoti objavljamo odprto pismo, naslovljeno na predsednico vlade.
