Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za finance predlaga manj davčnih ugodnosti v zakonu o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb, tudi pri zelo uveljavljenih olajšavah, ker išče nadomestilo za izpad proračunskih prihodkov zaradi ugodne obdavčitve nagrade za uspešnost zaposlenih, ki jo načrtuje z novim zakonom. Ta predvideva največ pet tisoč evrov letnega dodatka za uspešnost brez plačila socialnih dajatev in s polovično dohodnino.
Po predlogih ministrstva za finance bodo nižje različne olajšave v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in tudi v zakonu o dohodnini, ki so ji zavezane osebe z dejavnostjo. V obeh zakonih nameravajo predlagatelji za polovico zmanjšati tudi olajšavo za investicije, pri kateri ni mogoče na splošno reči, da podjetjem ne koristi. Z davkom od dohodkov pravnih oseb namerava vlada s popravki zbrati dodatnih 55 milijonov evrov, prek dohodnine 32 milijonov.
Za uspešne do 5000 evrov
Prek sprememb in dopolnitev dveh davčnih zakonov, pojasnjujejo predlagatelji, bo mogoče zagotoviti pokritje za ugodnosti, ki jih načrtujejo z osnutkom novega zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev. »Cilj tega zakona je spodbuditi nagrajevanje uspešnosti delavcev iz pozitivnega poslovnega izida družb, fizičnih oseb, ki samostojno opravljajo dejavnost, in njim primerljivih tujih subjektov v Republiki Sloveniji ter pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom, zagotoviti posebno davčno obravnavo dohodkov za uspešnost,« pojasnjujejo na ministrstvu. Delodajalci bodo smeli po osnutku zakona nagrado izplačati le delavcem, ki so bili v preteklem poslovnem letu pri njih zaposleni najmanj šest mesecev. Poslovodstvo ne bo imelo pravice do dodatka za uspešnost.
Osnutek zakona predvideva, da bodo smela podjetja svojim zaposlenim kot nagrado za uspešnost na leto razdeliti do 20 odstotkov dobička pred obdavčitvijo. Skupni znesek nagrade na ravni izplačevalca bo izvzet iz davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb v letu izplačila. Delodajalci bodo morali z internim predpisom vnaprej določiti svoja merila za merjenje uspešnosti in o njih obvestiti zaposlene. »Višina dohodka za uspešnost, do katere bo dovoljena ugodna obdavčitev, ne bo smela preseči dveh povprečnih mesečnih plač delavca v preteklem poslovnem letu, a ne več kot 5000 evrov,« nam o svojem predlogu pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Od izplačila za uspešnost, ki ne bo preseglo zakonske omejitve, delodajalcu ne bo treba obračunati prispevkov za socialno varnost, dohodnino pa le od polovice nagrade. »To bo veljalo tako pri akontaciji dohodnine kot pri obračunu na letni ravni,« dodajajo predlagatelji.
»Predlogi so zanimivi«
Davčni svetovalec Dušan Jeraj z dolgoletno prakso v tej dejavnosti meni, da so davčni predlogi ministrstva za finance zanimivi: »Seveda je treba reformo gledati kot celoto – glede na cilje bodo določene rešitve prinesle več davka, nekatere pa bodo pomenile prihranke. Tudi na ravni podjetij mislim, da je treba pogledati, kakšen bo končni rezultat – več davka, a manj plačanih prispevkov in morda nekoliko manjši stroški dela.« Dodaja še, da rešitve v osnutku administrativno niso zapletene, zagotovo pa lažje kot pri zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga nameravajo predlagatelji zdaj nadomestiti z zakonom o dodatku za uspešnost. Verjame tudi, da se bo »pri uporabnikih prijel«, če bo seveda osnutek zakona prestal javno razpravo in dosegel zakonodajni postopek.
O načrtovanem sistemu nagrad za uspešnost ima sogovornik tudi pomisleke, o katerih je po njegovi presoji vredno razmisliti, dokler traja javna razprava: »Znesek dodatka za uspešnost je po predlogu ministrstva odvisen tudi od dobička družbe, saj bo delodajalec za nagrade lahko izplačal največ 20 odstotkov dobička. Morali pa bi razmisliti o možnosti, da bi imeli pravico do te ugodnosti tudi dobri zaposleni v družbah, ki so sicer v težavah, saj kakovostni kadri ne morejo vedno vplivati na delo svojega delodajalca.«
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so do osnutka zakona o obdavčitvi nagrad za uspešnost bolj hladni. Poudarjajo, da bodo ukrepi za nižjo obdavčitev na podjetja in zaposlene začeli učinkovati šele leta 2017: »Zato se sprašujemo, kje je obljubljena sočasnost razbremenilnih ukrepov z drugimi ukrepi, ki bodo že letos obremenili gospodarstvo, saj se je k temu javno zavezal tudi predsednik vlade.«
Ali nagrada odtehta olajšave?
Na zbornici niso zadovoljni z načrti ministrstva, da bo odpravilo ali znižalo davčne olajšave za investicije in več drugih ter tako poiskalo vir za ugodno obdavčitev nagrad za uspešnost. Poudarjajo še, da se prav čudijo, ker sta se menda ministra za finance in gospodarstvo pri olajšavah uskladila in celo upoštevala želje gospodarskih združenj: »Po poročanju medijev naj bi imele veljavne olajšave, predvidene za ukinitev ali znižanje, zelo majhen učinek na BDP, pozitiven učinek olajšav pri izplačilu dodatka za uspešnost pa bo precejšen. Na GZS pa nismo prejeli niti informacij, kako bodo ukrepi vplivali na poslovanje podjetij, niti kakšna bo po novem obremenitev podjetij glede na konkurenčne države.« Pri tem v zbornici poudarjajo, da je »GZS največje gospodarsko združenje v Sloveniji«.
V zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb je 19 različnih olajšav. Minister za finance Dušan Mramor je pred meseci napovedal, da jih bodo preučili in ugotovili, ali je v njih mogoče najti rezervni vir za izpad proračunskih prihodkov, če znižajo davčno obremenitev plač. Po podatkih, ki jih je finančna uprava zajela iz davčnih obračunov za leto 2014, si je 31.196 zavezancev prek 19 olajšav znižalo davčno osnovo za skupni znesek 1,421 milijarde evrov in tako davčno obveznost za skoraj 240 milijonov evrov. Najbolj so davčno osnovo znižali z olajšavo za investiranje iz 55. člena zakona o davku podjetij, za 616,304 milijona evrov, in tako davčno obveznost za skoraj sto milijonov evrov.
Tudi Dušan Jeraj glede načrtov ministrstva, da bo močno znižalo ali odpravilo več olajšav, ki pripadajo podjetjem, opozarja, da na ministrstvu očitno niso opravili nobene analize, ali so bile olajšave dobre ali slabe: »Edina analiza, ki je bila narejena glede na opisano v predlogu zakona, je bila ocena, kolikšen je v proračunu izpad zaradi koriščenih olajšav. Predlagam, da zbornice in združenja zagotovijo dokazila, da so olajšave imele tudi zelo pozitiven vpliv na gospodarsko rast in zaposlovanje.«
