Zaščita investicij v sporazumu pod drobnogledom

Če naj bi sporazum o prosti trgovini vseboval tudi zaščito evropskih in ameriških investitorjev, naj bo ta točno določena.

Objavljeno
29. avgust 2014 20.08
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Na Nemški industrijski in trgovinski zbornici (DIHK) menijo, da posebna zaščita investicij pri transatlantskem partnerstvu za trgovino in investicije med EU in ZDA (TTIP) ni ključna, saj jih že ščitijo dobro delujoči pravni sistemi. Zaradi vpliva na druge mednarodne pogodbe pa je kljub vsemu ne zavračajo povsem, a zahtevajo jasno določena pravila.

Na gospodarski zbornici z več kot 3,6 milijona članov iz vseh delov nemškega gospodarstva in z vseh območij države priznavajo, da je varstvo podjetniških investicij zelo pomembno, z zaščito pred krivičnim obravnavanjem, diskriminacijo ali celo razlastitvijo se tudi v tujini postavljajo najnižji zajamčeni standardi pravnega varstva.

V svoji julijski izjavi navajajo, da so članice Evropske unije sklenile že številne sporazume o zaščiti investitorjev s pomočjo posebnih mehanizmov za reševanje sporov (Investor-state dispute settlement – ISDS), ki preprosto, učinkovito in hitro poravnavajo spore, kar je po njihovem mnenju še posebno pomembno v gospodarstvu. Izkušeni razsodniki razsojajo po prej in skladno s potrebami vpletenih določenih postopkih, razsodbe pa se upoštevajo po vsem svetu.

Zaščito vlagateljev zagotavlja že sodstvo

Nemški gospodarstveniki menijo, da posebna zaščita investitorjev v državah z razvitim pravnim sistemom ni ključna, saj jo zagotavlja že običajni sodni sistem. Opominjajo, da so ZDA za evropska podjetja najpomembnejši trgovinski partner, kar dokazuje, da sodelovanje cveti tudi brez posebne zaščite investitorjev. Po njihovem prepričanju je bistveno, da se takšno gospodarsko sodelovanje nadaljuje in nadgrajuje, in če to ne bo šlo brez ISDS, priporočajo vsaj natančno razjasnitev zaščite investitorjev do pravnih sistemov posameznih držav. Podpirajo takšno delovanje Evropske komisije.

Da bi preprečili zlorabe s pomočjo »poštnih nabiralnikov« ali selitve podjetij le zaradi neupravičenih koristi, naj bi upravičenci v državah gostiteljicah vodili precejšnje posle, na DIHT pa kljub temu priporočajo natančnejšo opredelitev tega pojma že zato, da ne bi tujih investitorjev odvrnili že med načrtovanjem poslov.

Navajajo tudi, da ZDA v javnem sektorju še vedno dovoljujejo izkrivljanje konkurence, saj pogosto zemljepisno omejujejo nabave in storitve. Pogoji poslovanja morajo biti enaki za vse in prav tu na DIHK vidijo vlogo posebne zaščite investicij tudi ob dobrem delovanju nacionalnih in nadnacionalnih sodišč, a spet natančno opredeljeno. Opozarjajo na že znane poslovne prakse, ki lahko privedejo do diskriminacije, na primer odrekanje pravnih nasvetov. S tem se že ukvarja evropska komisija, Nemci pa predlagajo natančnejšo opredelitev primerov, kot je indirektna razlastitev, in verjamejo, da je treba nenehno prepoznavati morebitne nove primere.

Svoboda države ne sme biti preveč omejena

Na Nemški gospodarski zbornici svarijo tudi pred omejevanjem regulacijske svobode države, morebitne tožbe investitorjev po njihovem prepričanju ne bi smele privesti do sprememb demokratično legitimirane politike, kar bi morali navesti že v uvodu sporazuma o posebni zaščiti investicij. Po drugi strani pa seveda tudi država s svojo zakonodajo ne bi smela omejevati svobodne konkurence in prizadevati zaupanja investitorjev. Na močno reguliranih področjih, kot je varstvo okolja ali potrošnikov, kjer bi bila lahko zaščita investicij še posebno pomembna, predlagajo, naj podjetja najprej izkoristijo obstoječi pravni sistem, država pa naj natančno določi izjeme za zaščito splošnih koristi.

Da bi prebivalstvo zaščito investitorjev pred krivicami razumelo kot nekaj, kar lahko z zagotavljanjem enakopravnih pogojev poslovanja prinese koristi vsem, tudi na nemškem DIHT predlagajo popolno transparentnost, ki lahko tudi drugim podjetjem omogoči, da se vključijo s svojimi mnenji ali pa sprožijo svoje postopke. Za transparentnost se že zavzema tudi evropska komisija, ki se dodatno sklicuje na predpise OZN in mednarodne dogovore o svobodni trgovini. Za podjetja pa je kljub vsemu pomembno tudi varstvo njihovih poslovnih skrivnosti, da ne bi konkurenčna podjetja sprožala postopke le zato, da se prikopljejo do njih. Nemška stran še predlaga, naj Bruselj pri zaščiti investicij vztraja pri uravnoteženosti anglosaškega in celinskega evropskega celinskega pravnega sistema, še posebno pri visokih odškodninah, ki so značilne za prvega.