Zasebni kapital ne vidi posebnih perspektiv v Srednji Evropi

Ljubljana − Izzivi, med drugim tudi strah pred grexitom, poglabljanje begunske krize in medla kitajska rast, so močno načeli zaupanje anketirancev letošnje Deloittove raziskave o zaupanju v srednjeevropski trg zasebnega kapitala (Central Europe Private Equity Confidence Survey). Kljub padcu pa profesionalni upravljavci zasebnega kapitala po poročanju Deloitta verjamejo v nadaljevanje bikovskega trenda.

Tokratna raziskava je potekala letos spomladi. Pokazala je največji padec zaupanja upravljalcev zasebnega kapitala v srednjeevropski trg v zadnjih treh letih, zanetila pa ga je negotova gospodarska klima. V napovedih, da bodo v prihodnjih mesecih sklenili nove posle, da premorejo kapacitete in finančne vire, so anketiranci nekoliko bolj optimistični.

Znižanje indeksa zaupanja je po mnenju sodelujočih v raziskavi posledica evropske gospodarske in politične nestabilnosti, tretjina anketiranih pa pričakuje celo nadaljnje poslabšanje pogojev. To je prav nasprotno od pomladanskih pričakovanj, ko je skorajda enak delež anketirancev napovedalo izboljšanje. Kljub temu ostajajo ambicije v industriji zasebnega kapitala glede sklepanja novih poslov nespremenjene, saj 50 odstotkov anketiranih (dvakrat več kot lani) pričakuje, da bodo v prihodnjih mesecih več kupovali kot prodajali.

Kar 53 odstotkov vprašanih upravljavcev zasebnega kapitala pričakuje v prihodnjih mesecih večjo razpoložljivost finančnih virov, kar je največ od leta 2006. V prejšnji raziskavi je bilo takšnih le tretjina.

Desetina vprašanih pričakuje, da bodo zagonska podjetja predstavljala najkonkurenčnejša sredstva. To je največji delež doslej, kar ni presenetljivo, saj se v srednji Evropi povečuje delež zagonskih podjetij.