Med vzroki za to so predvsem razmere na finančnih trgih pa tudi upad investicijskega bančništva kot neposredne posledice strožje regulacije. Zasebno bančništvo, predvsem za velika in znana imena, kot sta UBS in Credit Suisse, pomeni čedalje pomembnejši del njihovega posla. Premo sorazmerno se s tem povečuje tudi število in obseg težav, s katerimi se spopadajo pri dnevnem poslovanju.
Prihodnost prinaša velike izzive: zaostreno regulativno okolje je glavni vzrok, zakaj vse več bank omejuje svojo mednarodno izpostavljenost. Velika konkurenca na trgu bančnih in investicijskih storitev, poostrena davčna zakonodaja in visoke kazni za kršitelje vodijo v povečano pazljivost pri iskanju načinov ustvarjanja nove dodane vrednosti.
Zmanjševanje dobičkonosnosti postaja resen problem za številne banke, in to kljub povečanemu dotoku kapitala. Razmere so še posebno težke v Evropi, kjer se zmanjšuje število investitorjev, ki se odločajo za storitve zasebnega bančništva. Po pisanju Financial Timesa je lani skoraj tretjina evropskih ponudnikov zabeležila neto odlive sredstev, medtem ko je vsak šesti denar izgubil.
Število klientov
Iz skupine Credit Suisse je sredi meseca prišla novica o tem, da ta namerava prodati ameriški del zasebne banke, menda zato ker ne dosega pričakovanih rezultatov. Na začetku oktobra bo švicarski bančni velikan predstavil rezultate strateškega pregleda svojega poslovanja, opravljenega pod novim vodstvom. Po poročanju časnika Schweiz am Sonntag, ameriška podružnica sicer upravlja več kot sto milijard frankov vredno premoženje, toda rast poslovanja v ZDA še vedno ne vzbuja navdušenja, posebno ne v primerjavi z rezultati nekaterih konkurentov. Credit Suisse je pod vse večjim pritiskom vlagateljev, da zmanjša kapitalsko intenzivni investicijski del svojega poslovanja in več sredstev nameni za širitev storitev na področju upravljanja premoženja, predvsem v Aziji.
Nedavna študija World Wealth Report kaže, kako Daljni vzhod s povečevanjem števila premožnih ljudi (posameznikov z več kot milijon dolarjev premoženja) za ponudnike zasebnega bančništva hitro postaja ključni trg za razvoj in prodajo njihovih storitev.
Evropa medtem kaže znamenja stagnacije. Po mnenju analitikov se bo morala bančna industrija bolje prilagoditi na težke razmere na tržišču. Doseganje večje konkurenčnosti poslovanja bo v prihodnosti ključno, opozarjajo v svetovalni družbi McKinsey, v nasprotnem primeru bi se veliko ponudnikov storitev lahko odločilo, da se bodo preprosto umaknili iz Evrope. Zasebne banke morajo svojim strankam dokazati, da je cena njihovih storitev v resnici vredna njihovega denarja, pravijo v McKinseyju, prepričani, da je nadaljnja konsolidacija bančnega sektorja neizogibna.
Investicijsko
Credit Suisse in UBS, največja zasebna banka na svetu, se skupaj z drugimi slavnimi imeni potegujeta za pozornost (in denar) približno 200.000 ultrabogatih posameznikov in milijonov nekoliko manj premožnih, a še vseeno precej bogatih ljudi. UBS, kot so zapisali v reviji International Banker, upravlja 1,99 bilijona frankov velikim premoženjem, zato je še vedno tudi najbolj prepoznavno in cenjeno ime v svetu zasebnega bančništva. Sledita mu ameriški Bank of America in Morgan Stanley, Credit Suisse pa zaseda četrto mesto.
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.