Tiskane izdaje
Prva storitev je na voljo širšemu krogu posameznikov, ki pa praviloma vendarle morajo imeti v banki še kaj več kot osebni račun, na katerega vsak mesec prejemajo plačo in jo do naslednjega meseca porabijo. Zasebno bančništvo pa je namenjeno najpremožnejšim. Banke tistim, za katere ocenijo, da imajo dovolj sredstev, ponudijo individualno upravljanje premoženja, investicijsko in tudi davčno svetovanje.
Okenca za gotovinske posle, vse drugo ureja osebni bančnik
A glede na odgovore je v SKB, Sparkasse in Gorenjski banki osebno bančništvo na voljo vsakomur, ki to želi, in ima pri njih odprt osebni račun. V Banki Celje ima vsaka stranka svojega skrbnika, v Sberbanki pa so jim na voljo finančni svetovalci. Podobno kot še v nekaterih drugih bankah je storitev brezplačna. »Osebni bančnik stranki predstavi produkte, ki jo zanimajo, obvešča jo o novostih, skupaj pa poiščeta najboljše finančne rešitve. Izvede tudi vse bančne posle, kot so sklenitev različnih bančnih produktov in storitev komercialnega bančništva, lizinga, zavarovanja, in pomaga pri izbiri naložbenih možnosti,« pojasnjujejo v SKB. Dodajajo, da so bančna okenca v poslovalnicah namenjena predvsem poslovanju z gotovino (dvig, polog), plačilu položnic in hitremu informiranju strank, podrobnejše predstavitve in sklenitev produktov pa stranke največkrat opravijo pri svojem osebnem bančniku.
Individualno svetovanje omogočajo v Poštni banki tistim, ki težko obiščejo banko, in strankam, ki si želijo več zasebnosti – stranke obiščejo njihovi mobilni bančni svetovalci.
Individualni pristop
UniCredit banka in Hypo Alpe-Adria-Bank osebno bančništvo ponujata v nadstandardnih bančnih paketih. »Za individualni pristop v upravljanju financ je potrebna določena boniteta stranke, zato te storitve ne morejo imeti vsi. Osebni bančnik skrbi za premoženje stranke in ji je vedno na voljo za finančno in naložbeno svetovanje,« so povzeli v Hypu, v UniCredit pa dopolnjujejo, da osebni bančnik lahko stranki posveti več časa, ima širše področje znanja ter več izkušenj.
Pri svojem bančniku se posameznik lahko zglasi kadar koli v njegovem delovnem času, banke omogočajo tudi stik po stacionarnem ali mobilnem telefonu, vprašanja pa lahko pošljejo tudi po elektronski pošti, faksu ali prek spletne banke. »Velika prednost osebnega bančništva je tudi prihranek časa, saj se stranka na sestanek pri bančniku prej naroči, ta pa jo pričaka z že vnaprej prilagojeno in pripravljeno ponudbo,« pravijo v SKB.
Za individualno upravljanje vsaj 200.000 premoženja
Pri zasebnem bančništvu je še večji poudarek na individualni obravnavi, vloga bančnika je, da čim bolje upravlja premoženje, ki ji ga je zaupala stranka, omogoča investicijsko svetovanje ter predlaga rešitve za davčno optimizacijo premoženja.
Produkt poleg borznoposredniških hiš ponuja tudi nekaj bank, vstopni prag, ki omogoča takšen pristop, je pri bankah zelo različen in se je od začetka krize znižal. V Abanki na primer ponudijo upravljanje premoženja posameznikom, ki imajo mesečne prilive na osebni račun nad 3500 evrov ali imajo 200.000 evrov prostih finančnih sredstev in lastnikom podjetij. V UniCreditu mora vrednost premoženja dosegati vsaj 400.000 evrov, pri presoji pa upoštevajo tudi dolgoročni potencial stranke. V Hypu podatka ne razkrivajo, dodajajo pa, da se zanimanje strank za to storitev povečuje. Pred nekaj leti smo pisali, da mnogi, ki bi glede na finančno stanje lahko izkoristili ponudbo bank, tega ne storijo. V Hypu menijo, da so vzrok za zanimanje zdaj »zelo visoki donosi na globalnih kapitalskih trgih od prve polovice leta 2009 ter nizke oziroma padajoče obrestne mere na bančne depozite. Prevzemanje večjega tveganja v smislu bolj agresivnih naložbenih politik je opazno predvsem pri novi generaciji vlagateljev/varčevalcev, ki niso pod vtisom finančne krize iz leta 2008. Tega pa ne moremo trditi za upravljavce premoženja, ki smo od borznega zloma veliko bolj previdni in osredotočeni na obvladovanje tveganj.«
Ugotavljajo, da nekateri premožni Slovenci še vedno raje uporabljajo investicijske storitve pri tujih finančnih družbah, in to predvsem zaradi diskretnosti in varnosti, ki jo ponujajo. »Določene stranke si želijo popolno zasebnost, o kateri menijo, da je ne morejo dobiti pri slovenskih finančnih družbah. Velik vpliv na ravnanje vlagateljev ima tudi zaupanje v finančni sistem, ki pa se zaradi pretresov v evrskem območju in namigovanjih o deljenju bremen v primeru težav bank tudi na imetnike depozitov, počasi topi.« Tudi v NLB poudarjajo pomembnost zaupanja: »NLB je stabilizirala poslovanje in se aktivno vrnila na trg in stranke to občutijo. Vse skupaj se pozitivno izraža na ugledu banke. Sredstva strank se povečujejo in zaupanje v banko se vrača. Prav tako opažamo, da se v banko vračajo tudi sredstva iz tujine.«
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
