Kazalnik zaupanja znova na najvišji vrednosti

Ljubljana − Vrednost kazalnika zaupanja se je januarja v primerjavi z decembrom še povečala in s tem znova dosegla najvišjo izmerjeno raven v obdobju njegovega spremljanja od leta 1996 naprej. Kazalnik se je na mesečni ravni povečal za eno odstotno točko, v letni primerjavi za pet, glede na dolgoročno povprečje pa za 22 odstotnih točk.

Na izboljšanje kazalnika zaupanja na mesečni ravni so vplivala bolj optimistična pričakovanja potrošnikov o gospodarskem stanju v državi (za štiri odstotne točke), o finančnem stanju v gospodinjstvu (za dve odsotni točki) in o številu brezposelnih (za eno odstotno točko). Le pričakovanja glede varčevanja so se znižala za eno odstotno točko, je danes sporočil statistični urad.

Najbolj ali za osem odstotnih točk se je izboljšala ocena trenutnega gospodarskega stanja. Precej se je izboljšalo tudi že omenjeno pričakovanje glede gospodarskega stanja v državi. Tako dobrega mnenja o gospodarskem stanju v državi potrošniki še nismo imeli, so poudarili statistiki.

Na letni ravni se je vrednost kazalnika zaupanja povečala zaradi bolj optimističnega pričakovanja potrošnikov o gospodarskem stanju v državi (za sedem odstotnih točk), o številu brezposelnih (za šest odstotnih točk), o varčevanju (za šest odstotnih točk) in o finančnem stanju v gospodinjstvu (za štiri odstotne točke).

Na začetku leta se je nadaljevala tudi rast kazalnikov, ki jih statistični urad meri vsako četrtletje. Pričakovanja potrošnikov glede prenove stanovanja so se izboljšala za devet odstotnih točk, glede nakupa stanovanja za štiri in glede nakupa avtomobila za tri odstotne točke.

Po navedbah urada sta bili vrednosti kazalnikov pričakovanje glede nakupa stanovanja in nakupa avtomobila nazadnje na tako visoki ravni leta 2005 oziroma leta 2006.

O morebitni prenovi stanovanja v prihodnjih 12 mesecih je januarja razmišljalo 23 odstotkov prebivalcev Slovenije, o morebitnem nakupu avtomobila deset odstotkov in o morebitnem nakupu stanovanja štirje odstotki potrošnikov.