Tiskane izdaje
»Želiš zaslužiti 200 evrov?« Tako vprašanje je v enem od ljubljanskih lokalov komaj polnoletnemu gimnazijcu postavil vrstnik, ki ga je dijak videl prvič.
Zgodba ni izmišljena, ampak povsem resničen primer nagovarjanja k zavarovalniški goljufiji, ugotavljajo v Zavarovalnici Triglav, kjer so v prvih devetih mesecih letos med vsemi zaznanimi prevarami le za desetino primerov ugotovili, da ni šlo za lažno prikazovanje dogodka.
Naloga, ki bi jo fant moral opraviti, da bi si prislužil ponujeno nagrado, je naslednja: kot sopotnik v avtomobilu je udeležen v lažji prometni nesreči z drugim vozilom, v katerem je sopotnik njemu podoben mladostnik. Vozili se zaletita po vnaprej določenem scenariju. Po dogodku udeleženci nesreče pokličejo policijo in naredijo zapisnik. Dijak kot soudeleženec pojasni naučeno zgodbo o poteku nesreče. Nato gre še na urgenco, kjer zgodbo podkrepi z bolečinami. Cilj tega je, da to naredi tako prepričljivo, da dobi napotnico za fizioterapijo. Delno plačilo dobi takoj po nesreči, drugi del po zdravniškem pregledu, zadnji obrok pa, če mu uspe dobiti tudi pregled pri fizioterapevtu.
Različne kategorije prevarantov
Priložnost za hiter zaslužek je lahko za marsikaterega mladega zelo mamljiva, ob tem pa se verjetno sploh ne zavedajo, da sodelujejo v zavarovalniški goljufiji, ki jo kazenski zakonik (KZ-1, 211. člen) opredeljuje kot kaznivo dejanje. Zavarovalnica Triglav, ki že skoraj pet let aktivno deluje pri preprečevanju, odkrivanju in raziskovanju prevar, je izvajalce zavarovalniških goljufij razdelila v tri kategorije. V prvi so priložnostni storilci, ki prijavijo škodni dogodek, ki se je dejansko zgodil, pri prijavi pa prilagodijo nekatere okoliščine, s čimer si želijo zagotoviti izplačilo višje odškodnine, kot bi jim sicer pripadala. V drugi so občasni storilci, ki povzročijo škodni dogodek z namenom, da bi od zavarovalnice dobili odškodnino oz. zavarovalnino. V tretjo kategorijo pa spadajo organizirane združbe zavarovalniških goljufov, ki se pogosto med seboj povezujejo in sodelujejo.
Lažno prikazovanje škodnega dogodka
Najpogostejši poskusi prevar se nanašajo na lažno prikazovanje škodnega dogodka. V devetih mesecih letos je bilo med vsemi goljufijami takih kar 90 odstotkov, kar je dobrih šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Med njimi izstopajo prometne nesreče s telesnimi poškodbami in z manjšo materialno škodo na vozilih, škodni dogodki z večjim številom zahtevkov iz naslova telesnih poškodb, škodni dogodki, ki jih uveljavljajo zavarovanci na podlagi zavarovalnih polic, sklenjenih za kratek čas, in škode na vozilih, ki se med seboj ne ujemajo.
Dejan Jasnič, direktor službe za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar v Zavarovalnici Triglav: »Če tudi v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, kot so organi pregona, detektivi, strokovni izvedenci različnih strok itd., potrdimo sum prevare, udeležence, ki so sodelovali v zavarovalniški goljufiji, uvrstimo na poseben seznam oseb s povečanim tveganjem za področje zavarovalniških prevar. V večini primerov taki goljufi pri nas ne morejo več sklepati zavarovanj.«
Sicer pa pozivajo vsakogar, da v primeru takšnega in podobnega nagovarjanja k zavarovalniški goljufiji obvestijo policijo oziroma zavarovalnico. Kot kažejo najnovejši podatki, se je vrednost potrjenih prevar v tretjem četrtletju leta 2014 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za skoraj 30 odstotkov. Letos so potrdili prevare v 175 obravnavanih primerih v skupnem znesku dobrih dveh milijonov evrov.
Opozorila policije
Policija opozarja, da se prevare, kot je opisana na začetku, obravnavajo kot kazniva dejanja goljufije na področju zavarovalništva, za kar je po kazenskem zakoniku predpisana zaporna kazen do enega leta. Kot je povedal Drago Menegalija, tiskovni predstavnik Generalne policijske uprave, je policija v zadnjih letih obravnavala kakih sto zavarovalniških goljufij na leto, največ z območja Ljubljane, Maribora in Celja.
»Slovenska policija razloge za sum storitve tovrstnih kaznivih dejanj obravnava v konkretnih predkazenskih postopkih, dokaze pa zbira v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku. Če je sum v konkretnem primeru utemeljen, proti storilcu policija poda kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. Statistični podatki o številu kazenskih ovadb za kazniva dejanja s področja zavarovalniških goljufij kažejo, da so ta v preteklih letih naraščala in upadala, vendar ta glede na celotno kriminaliteto ne pomenijo veliko.«
Iz statističnih podatkov policije izhaja, da so v preteklem desetletju največ tovrstnih kaznivih dejanj obravnavali leta 2008 (166) in 2009 (162).
