Tiskane izdaje
Ljubljana – Delodajalske organizacije so pripravljene tudi na proteste, če vlada ne bo preklicala napovedanih davčnih sprememb, je na skupni novinarski konferenci več gospodarskih in delodajalskih združenj napovedal predsednik gospodarske zbornice Samo Hribar Milič.
Gospodarska in delodajalska združenja so strnila vrste in skupaj pripravljajo odpor proti vladi, če ne bo umaknila tako imenovane male davčne reforme, s katero namerava iz zakonov o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb umakniti več olajšav, ki so jih zdaj deležna podjetja. Tako namerava priskrbeti denar za davčne ugodnosti pri novi nagradi za uspešnost, o kateri so na ministrstvu za finance tudi pripravili predlog zakona.
Izstopili bodo iz socialnega dialoga?
»Spoznali smo, da bomo le s skupnimi močmi in povezani kos politiki države. Takšen pogled na gospodarstvo, kot ga je zastavila vlada, ne pelje nikamor,« je o usklajenem nastopu proti tako imenovani mali davčni reformi povedal Branko Meh. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije so pozvali predsednika vlade in finančnega ministra, naj umakneta »napovedane davčne ukrepe, ki gospodarstvu prinašajo nove davčne obremenitve«. Po besedah generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča še pričakujejo, da bo v vladi le prevladal razum, a pripravljeni so tudi na tršo obliko pogajanj: »Če ne bo druge rešitve, so nam podporo pri zaostrovanju dialoga že zagotovili prevozniki, gradbeniki in nekatere druge panoge.«
Združenja, ki so kot predstavniki delodajalcev vključena v Ekonomsko-socialni svet, napovedujejo, da bodo izstopila iz socialnega dialoga. »Vladi smo sporočili, da ne bomo prišli na sejo Ekonomsko-socialnega sveta, ki je sklicana za ta teden. Predlagali smo, naj jo odložijo, dokler ne bomo vedeli, kaj bo s tako imenovano malo davčno reformo,« je poročal Samo Hribar Milič. »Če bo vlada te predloge uzakonila, bomo tudi mi izstopili iz socialnega dialoga,« ga je podprl Branko Meh.
»Mislim, da je vse le pesek v oči«
Po besedah generalnega direktorja GZS so podjetja leta 2014 za božičnico, 13. in 14. plačo izplačala 80 milijonov evrov. Te priboljške je lani dobilo 15,5 odstotka zaposlenih. Po predlogu vlade bi zaposleni za nagrade dobili 30 milijonov evrov več, so izračunali v zbornicah, kjer za predlog zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev nimajo dobre besede.
Predlog zakona o ugodni davčni obravnavi za nagrajevanje uspešnosti v gospodarskih družbah je po presoji zbornic in združenj daleč od obljub o razbremenitvi stroškov dela v gospodarstvu: vlada ponuja največ 5000 evrov letne nagrade za uspešnost, pri kateri delodajalcu ne bi bilo treba obračunati socialnih prispevkov, v dohodninsko osnovo zavezanca bi v tem primeru štelo 2500 evrov. »Mislim, da je vse le pesek v oči,« je bil oster generalni direktor gospodarske zbornice.
Manj olajšav, več davka
Olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj uporablja 750 srednjih in velikih družb, kažejo podatki zbornic in združenj. Za primer so izbrali farmacevtsko družbo, ki za naložbe v raziskave in razvoj na leto nameni deset milijonov evrov: brez olajšave bi ob enakih pogojih plačala 340.000 evrov davka več. »To pomeni deset strokovnih delovnih mest manj,« poudarjajo protestniki.
Olajšavo za vlaganje v opremo in neopredmetena sredstva uporablja okoli 19.000 družb, predvsem malih in srednjih podjetij, poudarjajo v zbornicah in združenjih, ki vlado pozivajo, naj v olajšave ne posega brez temeljite študije, ki je pred predlogi zakonov ni opravila: »Na primer: avtoprevoznik, ki na leto kupi pet tovornjakov po 140.000 evrov, bi brez te olajšave plačal 24.000 evrov davka več.«
»Vsi mali podjetniki smo upali, da prihaja čas, ko nas bo vlada razbremenila in zvišala, ne znižala olajšave za investicije in nova delovna mesta. Razočarani, smo da se to ni zgodilo, čeprav je imela politika polna usta obljub, da bo pomagala gospodarstvu,« je ministru za finance zaradi načrtovanih davčnih posegov podrobil še gostinec Drago Delalut v imenu združenja delodajalcev obrti in podjetništva.
Upor proti davkom rodil nova zavezništva
Vlada namerava prek davčnih olajšav, ki jih jemlje gospodarstvu »pod zelo sumljivimi, kot pravimo mi, in nedokazanimi predpostavkami o njihovi nekoristnosti« pridobiti 70 milijonov evrov, je predlagateljem male davčne reforme očital Samo Hribar Milič. »Če bo vlada te predloge uzakonila, bomo tudi mi izstopili iz socialnega dialoga,« ga je podprl Branko Meh. To je zaradi drugih vzrokov že naredilo združenje delodajalcev.
Upor proti vladni davčni politiki je v zavezništvo povezal celo gospodarsko in obrtno-podjetniško zbornico, ki sta se več let ob vsakem najmanjšem povodu skakali v lase kot pes in mačka. »Gospodarska zbornica ni podpisala socialnega sporazuma, ko nas je vlada pozvala k temu. Ugotavljam, da so kolegi bolje poznali delovanje vlade, njeno neresnost, kot mi, ki smo verjeli zgodbam, da ne bo dodatnih obremenitev. Zdaj kaže, da so imeli kolegi iz GZS prav,« je nove zaveznike pohvalil predsednik OZS Branko Meh.
