Ljubljana – Proizvodnja surove nafte v ZDA je v februarju dosegla 10,27 milijona sodov dnevno, kar je največ v zgodovini, izhaja iz podatkov, ki ji objavlja ameriška agencija za energijo EIA. Še več, ZDA so na dobri poti, da postanejo tudi neto izvoznica nafte.
Kombinacija visokih cen črnega zlata (trenutno se gibljejo med 60 in 65 dolarji za 159-litrski sod) ter krepkega povpraševanja, povezanega z vrnitvijo globalne gospodarske rasti, je omogočila, da so se v ZDA več kot obrestovala dolgoletna in načrtna vlaganja v izkoriščanje rezerv nafte, ki so v globoko ležečih skladih skrilavcev in peščenjakov. Dejavnost, ki so jo pred zadnjo gospodarsko krizo zaznamovali visoki proizvodni stroški, se je prestrukturirala, predvsem pa tehnološko napredovala, tako da ob sedanjih cenah posluje z visokimi dobički.
Danes je jasno tudi, da je propadla strategija Saudske Arabije, ki je pred leti s povečanjem ponudbe nad takratno povpraševanje »zrušila« ceno nafte in želela s trga izriniti nove ameriške proizvajalce.
Sedaj Opec že leto in pol proizvodnjo omejuje, saj so višje cene nafte za proračune izvoznic bolj blagodejne kot pa boj za tržni delež. Saudska Arabija je po podatkih mednarodne agencije za energijo IEA januarja črpala 9,98 milijona sodov nafte dnevno, Rusija, ki je od konca lanskega leta največja proizvajalka, pa 11,33 milijona enot.
Za povečavo kliknite na grafiko.
»Ameriška proizvodnja v skrilavcih in peščenjakih je zelo močna in lahko pričakujemo, da bodo ZDA kmalu postale proizvajalec številka ena,« je v torek med obiskom v Tokiu komentiral Fatih Birol, izvršni direktor IEA. Analitiki pričakujejo, da se bodo ZDA ob nadaljevanju sedanjih trendov na prvo mesto zavihtele nekje v letu 2019.
Razmerja sil na mednarodnem trgu nafte se spreminjajo že nekaj let, zdi pa se, da bodo ostale razmeroma trajne, ugotavlja analiza IEA. Njihov glavni dejavnik je »revolucija skrilavcev in peščenjakov« v ZDA, o kateri zaradi razmeroma visokih stroškov in okoljske problematičnosti (fraking) še pred desetletjem marsikdo ni verjel, da lahko uspe.
Čeprav se je na začetku ocenjevalo, da je točka dobičkonosnosti novih načinov pridobivanja nafte pri prodajni ceni 70 do 80 dolarjev za sod, največji izvozniki nafte na Bližnjem vzhodu pa imajo proizvodne stroške, nižje od 20 dolarjev za sod, je ZDA uspelo in domačo proizvodnjo nafte so v primerjavi z letom 2005 skoraj podvojile.
Čeprav ZDA ostajajo največji svetovni porabnik nafte (dobrih 20 milijonov sodov dnevno oziroma petino vse, ki jo načrpajo na svetu), so v zadnjih letih občutno zmanjšale svoj uvoz.
Najpomembnejši kupec, tudi za nafto z Bližnjega vzhoda, je postala hitro razvijajoča se Azija. Azijske države skupaj danes porabijo približno toliko nafte kot ZDA, vendar bo njihov pomen v prihodnjih letih naraščal, ocenjujejo IEA. Povpraševanje bosta najbolj povečali Kitajska in Indija.
Nasprotno pa bo v Severni Ameriki in v Evropi poraba nafte stagnirala ali celo upadala. ZDA utegnejo tako v naslednjih desetih letih postati celo neto izvoznica nafte, meni IEA.