Združenje s pismom proti novemu davku

Ljubljana – Združenje lastnikov hiš Parižlje je svoje domove ubranilo pred Savinjo, zdaj pa se upira novemu davku na nepremičnine, a politika jih ne sliši. »Pisali smo ministrstvu za finance, odgovorilo nam ni niti z vljudnostnim dopisom,« pravi predsednik združenja Milan Starc, ki se je društvenega duha navzel na Švedskem. Živelj je v majhnem mestu, pravi, pa je bilo v njem okoli 200 društev.

»Lastniki hiš in stanovanj bi se morali povezati in se skupaj upreti visokemu davku na stanovanjske nepremičnine, ki ga načrtuje ministrstvo za finance. Toda v Sloveniji ima civilna družba malo vpliva,« ugotavlja Milan Starc, ki vodi združenje za uveljavljanje in usklajevanje lastnikov hiš ter prebivalstva v naselju Parižlje v občini Braslovče. Pri tem poudarja, da je njihovo društvo vendarle uradno ustanovljeno, kot zahtevajo predpisi.

Lastniki hiš na območju blizu poplavne reke Savinje, ki ima zdaj dvesto članov, so se na pobudo Milana Starca povezali pred enajstimi leti in skupaj dosegli, da so jih pristojne ustanove pred reko zavarovale z nasipom. Zdaj so skupaj nastopili proti novemu davku na nepremičnine. Za vse stanovanjske nepremičnine ministrstvo tudi v prenovljenih izhodiščih za zakon o davku na nepremičnine, ki ga namerava dokončati septembra, načrtuje obdavčitev z 0,15 odstotka vrednosti nepremičnine po podatkih geodetske uprave.

Na Švedskem so zmerni

Predsednik Združenja lastnikov hiš Parižlje Milan Starc ne verjame, da bo oblast kakor koli upoštevala njihov pisni protest, potem ko od ministrstva za finance na svoje pismo niso dobili niti sporočila, da je prispelo do naslovnika. »Že nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je previsoko, a če bi ostalo le pri tem, bi še požrli, novi davek pa presega vse meje,« pravi sogovornik. Zdaj plača okoli 80 evrov nadomestila, a če bo ostalo pri obdavčitvi z 0,15 odstotka vrednosti nepremičnine, bo račun znašal od 200 do 300 evrov. »Na Švedskem bi za približno takšno hišo, kot jo imam tu, plačal okoli 90 evrov davka,« pravi Milan Starc, ki se je po 35 letih zdomstva v Skandinaviji leta 1995 vrnil v Slovenijo. Na Švedskem – kjer so dohodki povprečno trikrat višji kot v Sloveniji – davek na nepremičnine ni odvisen od nekakšnega vrednotenja oziroma predvidene tržne vrednosti, ampak od vrednosti gradnje, dodaja sogovornik, to je osnova za obdavčitev. Poleg tega, pravi, lahko lastniki nepremičnin na Švedskem pri napovedi letnih dohodkov, torej pri dohodnini, uveljavijo stroške za vzdrževanje in obnovo nepremičnine, tudi obresti za stanovanjska posojila, in si tako znižajo davčno osnovo. »Slovenska vlada pa zdaj pripravlja ta visoki davek, ki bo zelo obremenil lastnike nepremičnin. Zato je naše združenje poskušalo vplivati na politiko. Pisali smo ministrstvu za finance,« pravi sogovornik. Žal je v Sloveniji le malo združenj, kakršno deluje v naselju Parižlje v občini Braslovče, ugotavlja Milan Starc, zato civilna družba nima nobene moči, da bi vplivala na novi davek: »Zamisel za naše združenje lastnikov hiš sem dobil na Švedskem. Tam imajo društva in civilna družba na splošno zelo pomembno vlogo. V vsaki vasi in mestu imajo združenja lastniki hiš in posebno lastniki stanovanj,« našteva Milan Starc, ki mu je žal, da lastniki nepremičnin v Sloveniji niso tako zagnani za skupni nastop v dobro svojih potreb in pravic. »Tako zdaj ni nobene dovolj široke civilne družbe, da bi nastopila proti visokemu davku na nepremičnine, ki nam ga hoče naložiti vlada,« povzame sogovornik.

Slovenija: z 29 na 172 evrov?

Poskušali smo ugotoviti, ali še kje v Sloveniji »brca« podobno združenje lastnikov hiš ali stanovanj, ki zdaj piše oblastem in ugovarja novemu davku na nepremičnine. Oglasil se nam je še Bojan Kenda iz novogoriške civilne iniciative, o kateri smo že pisali: »Navajam primer, a velja za vse tiste, ki smo peticijo podpisali, oziroma vse lastnike stanovanj na ulici Gradnikove brigade in Cankarjevi ulici v Novi Gorici.« Za primer navaja 53,8 kvadratnega metra veliko stanovanje v Novi Gorici, zgrajeno leta 1979: »Leta 1998 je bila za stanovanje sklenjena kupoprodajna pogodba za ceno 30.963,11 evra, naslednja pogodba pa leta 2004 za ceno 58.420,96 evra. Lastnik je dal leta 2011 stanovanje oceniti. Cenilec je tržno vrednost ocenil na 62.000 evrov, geodetska uprava pa je to stanovanje ocenila na 114.754 evrov.« Lastnik je za leto 2013 plačal 27,95 evra nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča: »Pri obdavčitvi 0,15 odstotka vrednosti po podatkih davčne uprave bi lastnik plačal 172,13 evra novega davka na nepremičnine. Geodetska uprava je sicer napovedala, da naj bi se v središču Nove gorice vrednosti stanovanj znižale za 17 odstotkov.

Vlada je novi davek na nepremičnine uvrstila v program stabilnosti za leto 2013, ki ga je morala pomladi poslati v Bruselj, kmalu bo morala o njem tudi poročati. Novi davek je pomemben vir denarja za uravnoteženje javnih financ, ki ga je Slovenija obljubila Bruslju, in prav na to obljubo v povezavi z davkom zdaj opozarja minister za finance Uroš Čufer. Ker boljšega vira v programu stabilnosti ni, si lahko lastniki nepremičnin najbrž že rečejo: »Gotovi smo!«