Tiskane izdaje
Ljubljana – »Za hišo smo plačevali 80 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po Gursovem informativnem izračunu bi plačevali skoraj 390 evrov,« pravijo lastniki enodružinske hiše z vrtom. Izračun je tako visok, ker po podatkih občine njihov zelenjavni vrt šteje kot zemljišče za gradnjo stavb.
Zemljišče iz treh kosov, dve davčni stopnji
Hiša s tlorisom 90 kvadratnih metrov stoji na okoli 700 kvadratnih metrih velikem zemljišču. Obvestilo geodetske uprave (Gurs) kaže, da je nepremičnina sestavljena iz treh kosov. Na približno 350 kvadratnih metrih stoji hiša: za ta del skupaj s hišo znaša informativni davek okoli 160 evrov.
Preostanek zemljišča je razdeljen na dva kosa – prvi je prav tako velik okoli 350 evrov, drugi 60 kvadratnih metrov. Obe zemljišči sta po podatkih občine zemljišči za gradnjo stavb, vrednost kvadratnega metra je ocenjena na dobrih 100 evrov, informativni davek znaša 230 evrov, več kot za hišo in zemljišče okoli nje. Zakon o davku na nepremičnine je zemljišča za gradnjo stavb obdavčil z 0,5 odstotka posplošene tržne vrednosti.
»Takšnih nedvoumnosti pri zemljiščih za gradnjo ne bi bilo, če bi še vedno govorili o gradbenih parcelah, pri katerih je točno določeno, katere pogoje mora izpolnjevati takšno zemljišče,« pravi član sveta Gospodarskega interesnega združenja geodetskih izvajalcev Matjaž Grilc, ki je tudi predstavnik Slovenije v mednarodnem združenju odgovornih geodetov.
Lastnik bo moral na občino
Posest, ki jo opisujemo, je v besednjaku geodetov polno zemljišče, pravi sogovornik: »Ko je lastnik dobil gradbeno dovoljenje, je v njem pisalo, kako velika je gradbena parcela in za kolikšen delež je plačal komunalni prispevek.« V prostorskem planu za območje občine je opredeljeno, pravi Matjaž Grilc, kolikšne so na njem povprečne velikosti parcel: »Površine se razlikujejo po občinah. Ponavadi so velike od 400 do 600 kvadratnih metrov ali morda od 500 do 700 kvadratnih metrov. Po mojih izkušnjah povprečna gradbena parcela ni nikjer manjša kot 400 kvadratnih metrov. Na območjih, kjer je povprečna velikost gradbenih zemljišč po prostorskem planu na primer od 400 do 600 kvadratnih metrov, lastnik ne bo dobil gradbenega dovoljenja za zemljišče, ki meri le 350 kvadratnih metrov.«
Lastnik nepremičnine, pri kateri dva manjša kosa zemljišča torej štejeta kot zemljišči, primerni za gradnjo stavb, bo moral zaradi svoje težave na občino, pravi sogovornik: »Občine zdaj zbirajo takšne ugovore na stavbna zemljišča. Pozneje bodo geodetski upravi sporočile podatke, katera zemljišča niso več opredeljena kot zemljišča za gradnjo stavb. Tako tudi davek zanje ne bo več znašal 0,5 odstotka posplošene tržne vrednosti, ampak trikrat manj, 0,15 odstotka.«
Po pojasnilih Matjaža Grilca, ki se kot direktor svetovalnega podjetja zdaj ukvarja s takšnimi vprašanji strank, lahko lastniki vprašanja o zemljiščih za gradnjo stavb na občini urejajo sami, ne potrebujejo torej nobenega posrednika, Opravke zaradi stavbnega zemljišča na občini sicer lahko prepustijo podjetju, ki se s tem ukvarja, a s tem bo imel nekaj stroškov, dodaja sogovornik: »Pri nas stranki zaračunamo 20 evrov. Povemo ji, kaj mora urediti in kje, po navadi to opravi sama. Če nekdo hoče, da gremo še na občino, kar vzame nekaj časa, to hitro nanese še dodatnih 60 ali 70 evrov.« Lastnikom, ki bodo zaradi zemljišč za gradnjo stavb poiskali pomoč, svetuje, naj s seboj prinesejo Gursovo obvestilo in gradbeno dovoljenje.
In kaj je zemljišče za gradnjo stavb?
Lastniki »pravih« zemljišč za gradnjo stavb pa bodo – če bo zakon o davku na nepremičnine ostal, kakršen je – za davek plačali 0,5 odstotka posplošene tržne vrednosti. Mogoče je našteti tri vrste zemljišč za gradnjo stavb, pravi sogovornik: »Zemljišče mora biti predhodno opredeljeno v prostorskem načrtu (OPN), imeti mora določeno namensko rabo, po kateri je dopustna gradnja stavb. V tem primeru mora biti zemljišče komunalno opremljeno, tako da lahko lastnik takoj pridobi gradbeno dovoljenje. Druga možnost je, da za neko območje že velja podrobni prostorski načrt (OPPN), ki določi, da bo mogoče na tem območju zidati, čeprav zdaj še nima komunalne ureditve. Tretja možnost so parcele, ki že imajo gradbeno dovoljenje, pa na njih ne zida še nihče.«
Gurs: parcele je mogoče združiti
Za nasvet, kaj naj naredi »naš« lastnik hiše z zelenjavnim vrtom in sadovnjakom, da bo za vseh 700 kvadratnih metrov zemljišča plačal davek po stopnji 0,15 odstotka, smo prosili tudi geodetsko upravo, kjer izhajajo iz podatka, da ima posest več parcel. Svetujejo mu: »Ta davčna stopnja velja le za zemljišča, ki so po zakonu vrednotena po modelu HIS. To pa so parcele, na katerih stoji hiša (to (ne velja za večstanovanjske stavbe). Po modelu HIS se vrednoti zemljišče do površine največ 2400 kvadratnih metrov, če je parcela manjša, pa celotna površina te parcele. Kakor razumemo vprašanje, lahko v tem primeru lastnik združi parcele.«
Lastnik, ki bo izbral to možnost, bo moral naročiti geodetski elaborat in vložiti zahtevo za združitev, pojasnjujejo v geodetski upravi, poudarjajo pa še: »Združitev bo izpeljana, če na vseh parcelah veljajo enake stvarnopravne pravice.« Lastnik, ki bo pozneje morda hotel prodati le polovico zemljišča, bo moral spet naročiti delitev.
