Tiskane izdaje
Guverner kitajske centralne banke poskuša reševati težave kitajskega gospodarstva, katerega rast se je v zadnjem času upočasnila. Med drugim poskuša pospešiti dodeljevanje posojil podjetjem, ki bi pomagala spodbuditi gospodarsko rast, vendar njegovi ukrepi za zdaj niso obrodili opaznejših sadov.
Zhou Xiaochuan je sin enega prvih kitajskih komunistov, ki je kot vpliven predstavnik oblasti svojemu sinu lahko zagotovil dobro izobrazbo in poskrbel za njegovo prihodnost: Zhou je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja končal študij na pekinškem Inštitutu za kemijsko tehnologijo in nato še doktoriral na Univerzi Cinghua, eni najuglednejših kitajskih univerz. Po študiju je zasedal več pomembnih položajev v politiki in gospodarstvu, med drugim je opravljal naloge podpredsednika kitajske centralne banke – ustanove, ki ima na voljo več finančnih sredstev kot katera koli druga finančna ustanova na svetu. V novem tisočletju je že veljal za izjemnega ekonomskega strokovnjaka ter avtorja več nagrajenih ekonomskih razprav, zato je leta 2002 postal guverner kitajske centralne banke in bil lani spet potrjen na tem položaju. Znan je po tem, da za svoje sodelavce pogosto izbira strokovnjake, ki so se izobrazili v tujini in imajo izkušnje s pravimi kapitalističnimi trgi. Odlično govori angleško in se rad pogovarja z novinarji, kar ni ravno običajno za kitajske finančnike.
Zhou v zadnjem času mrzlično išče rešitve za težave v kitajskem gospodarstvu, katerega rast se je upočasnila. Med drugim se na Kitajskem povečujejo stroški izposojanja, zato banke dodeljujejo vse manj posojil, slaba posojila v bankah pa se povečujejo, ker podjetja težje odplačujejo svoje dolgove. Kitajska centralna banka pod Zhoujevim vodstvom poskuša spodbujati gospodarsko rast in vplivati na stroške izposojanja tako, da prilagaja količino obveznih rezerv v nekaterih bankah ter določa obrestne mere za posojila, poleg tega bankam namenja dodatna sredstva. Zhou je do zdaj že zmanjšal stopnjo obveznih rezerv za tiste banke, ki posojajo dovolj sredstev kmetijstvu in malim podjetjem. Poleg tega je centralna banka potrdila, da bo še naprej posojala denar državni razvojni banki. Posojilo je vredno 1000 milijard juanov (126 milijard evrov), z njim pa nameravajo zmanjšati stroške za vladne nepremičninske projekte.
Analitiki pravijo, da se centralna banka pod Zhoujevim vodstvom v prihodnje lahko odloči znižati stopnje obveznih rezerv v vseh bankah, še bolj zniža obrestne mere za hipotekarna posojila in začne posojati denar za konkretne gospodarske panoge ali posamezne projekte. Toda Zhou upravičeno opozarja, da z ukrepi monetarne politike lahko samo delno pomaga spodbuditi gospodarsko rast in da brez dokončanih strukturnih reform ni mogoče učinkovito odpraviti vseh težav, v katerih se je trenutno znašlo kitajsko gospodarstvo.
