Zloraba notranjih informacij je navadna kraja

Zloraba notranjih informacij ne vpliva le na posamezno podjetje, ampak je vpliv teh zlorab na gospodarstvo širši, zato jih je treba sankcionirati, opozarja ekonomist dr. Aljoša Valentinčič.

Kaj država z neučinkovitim sankcioniranjem zlorab notranjih informacij sporoča udeležencem kapitalskega trga?

Tisto, kar z neučinkovitim sankcioniranjem zlorab, nepravilnosti in podobno sporoča tudi udeležencem drugih trgov – zelo jasno jim sporoča, da svoje početje mirno lahko nadaljujejo v škodo drugih udeležencev teh trgov. To je igra z ničelno vsoto: tisto, kar nekdo pridobi z zlorabo, je neposredno v škodo nekoga drugega.

Zakaj je pomemben učinkovit nadzor in izvajanje sankcij nad zlorabami notranjih informacij?

Ko kupujete rabljen avtomobil, vedno obstaja dvom, ali vam je prodajalec razkril vse informacije, ki jih morate imeti zato, da lahko sprejmete ustrezno odločitev o nakupu avtomobila in če jo, po kakšni ceni. Če na primer veste, da je bil rabljen avtomobil v preteklosti večkrat poškodovan v trčenju, boste zanj verjetno pripravljeni plačati precej nižjo ceno, kot bi jo sicer. Delnice in drugi vrednostni papirji, ki jih vlagatelji kupujemo na trgu kapitala, so kot rabljeni avtomobili, le da si pri avtomobilih radi domišljamo, da vemo vse, pri vrednostnih papirjih pa je informacij, ki bi lahko vplivale na vrednost, veliko več. Brez regulacije bi investitorji tako marsikdaj sploh ne vedeli za obstoj pomembnih informacij za določanje vrednosti, kaj šele za njihovo vsebino. Nadzor je nujen, da je zagotavljena enakomerna obveščenost udeležencev trga kapitala, sankcije pa zato, da je regulacija verodostojna. Samo posedovanje notranjih informacij ni problematično, dokler vam jaz ne prodam na videz brezhiben, v resnici pa večkrat poškodovan avtomobil in vam to zamolčim.

Zakon o trgu finančnih instrumentov je zlorabo notranjih informacij najprej obravnaval kot prekršek, zdaj pa jo tako kot kazenski zakonik opredeljuje za kaznivo dejanje. Naj bo to prekršek ali glede na to, da lahko prinaša tudi finančno korist, vendarle kaznivo dejanje?

Nedvomno kaznivo dejanje. Trgovanje na podlagi notranjih informacij je navadna kraja, ki ni prav nič drugačna od tega, če nekdo ukrade avtomobil. Celo še precej usodnejša je. Če prodajalec vrednostnega papirja ne razkrije vseh informacij, ki jih vlagatelji potrebujejo za določitev vrednosti, potem investitorji papir preplačajo po ceni, ki ni prava. Seveda so oni sami na slabšem, saj – če papir preplačajo – ne morejo več kupiti česa drugega, kar tudi potrebujejo, na primer avtomobila ali čokolade. Če pa kupijo manj avtomobilov in čokolade, potem bodo imeli tudi proizvajalci avtomobilov in čokolad manj prihodkov, manj dobička, njihovi delničarji pa manj dividend, kar spet pomeni manjšo porabo. Tudi podjetja, ki načelno nimajo zveze z neko konkretno transakcijo, bodo na slabšem, saj bodo s trga kapitala dobivale napačne informacije o stroških, po katerih bi dobila denar za nove naložbe, od katerih je usodno odvisna gospodarska rast. Če bi vam nekdo ukradel stanovanje, verjetno ne bi imeli dvomov, da bi bilo treba kradljivca zapreti in da plačilo prekrška ni dovolj. O tem ni dvoma. Zakaj? Ker si ljudje domišljamo, da »vemo« vse o vrednosti hiš, avtomobilov itd. Pri vrednostnih papirjih pa se nam nenadoma pojavi dvom, češ saj je trgovanje na podlagi notranjih informacij morda res samo prekršek. Zakaj ta dvom? Če vam ukradejo hišo, boste imeli več sto tisočakov manj premoženja, kar je popolnoma enako, kot če za več sto tisočakov preplačate neki vrednosti papir na borzi.