Tiskane izdaje
Ljubljana - Na ZPS so tokrat vzeli pod drobnogled sedem maskar. Kljub temu da na testu nobena maskara ni dobila najvišje ocene, je bilo kar nekaj dobrih, med njimi tudi takšne, za katere ni treba seči globoko v žep.
Za test so uporabili maskare, ki obljubljajo večji volumen trepalnic, med njimi ena zagotavlja tudi vodoodpornost. »Na testu so nas zanimale povsem vsakdanje stvari – ali so po uporabi trepalnice zares videti večje, izrazitejše, daljše in bolj privihane, kako obstojne so in seveda, ali morebiti ne vsebujejo strupenih snovi,« je povedala Urša Šmid Božičevič iz ZPS. Pojasnila je, da je poleg laboratorijskih preizkusov vsak izdelek teden dni preizkušalo tudi 30
prostovoljk, mnenje so podale tudi tri vizažistke.
Ne le barva, pomembna je tudi krtačka
Za dobro maskaro je potrebna prava kombinacija – kakovostna barva, ki je obstojna, trepalnice priviha in jih ne zlepi, krtačka, s katero jo lahko dovolj natančno nanesemo, ter embalaža (tulec), ki omogoča, da se na krtačko »prime« ravno prava količina barve.
»Proizvajalci v zadnjih letih eksperimentirajo z različnimi oblikami krtačk, ki se ne obdržijo prav dolgo, zato lahko
sklepamo, da imamo uporabnice najraje klasične – okrogle« je še dejala Urša Šmid Božičevič.
Tudi o barvi maskare so uporabnice enotne: črna maskara je še vedno najpopularnejša.
Mikrobiološki test so prestale vse
V ZPS so preverili tudi, kako velika je pri vsakdanji uporabi možnost za okužbo. »Mikrobiološki test so prestale vse, vendar je kljub dobrim mikrobiološkim rezultatom potrebno z maskaro skrbno ravnati, saj so lahko posledice okužbe oči, ko se pri nanosu okužimo z bakterijami, zelo neprijetne«, je komentirala rezultate Urša Šmid Božičevič
»Čeprav so bili rezultati mikrobiološkega testa dobri, moramo požugati proizvajalcem. Le redke maskare imajo zaščitno folijo, ki preprečuje, da bi jo pred nakupom odprl še kdo drug,« je še opomnila Urša Šmid Božičevič.
Tudi v drugem delu laboratorijskega testa so se maskare dobro odrezale. V nobeni niso odkrili sledi težkih kovin, pri čemer so ugotavljali prisotnost arzena, antimona, kadmija, niklja, svinca in živega srebra.
