Finančni ministri za zmanjšanje administrativnih bremen

Finančni ministri držav članic Evropske unije, med njimi slovenski minister Andrej Bajuk, so na zasedanju v Bruslju pozdravili akcijski načrt za zmanjšanje administrativnih bremen v povezavi za 25 odstotkov do leta 2012.

Objavljeno
27. februar 2007 15.46
Luksemburški premier Jean-Claude Juncker
Bruselj - Finančni ministri držav članic Evropske unije, med njimi slovenski minister Andrej Bajuk, so na zasedanju v Bruslju pozdravili akcijski načrt za zmanjšanje administrativnih bremen v povezavi za 25 odstotkov do leta 2012. Ob tem so zmanjšanje birokracije izpostavili kot osrednji element za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, Evropski svet pa povabili, naj potrdi jasno zavezo za zmanjšanje nepotrebnih administrativnih ovir.

Svet je pozdravil napredek držav in komisije pri merjenju administrativnih bremen ter komisiji priporočil, naj tudi v prihodnje uporablja t. i. standardni model stroškov pri merjenju administrativnih bremen, z meritvami pa naj prične že letos zgodaj poleti.

Ministri so danes članice tudi EU pozvali, naj si glede zmanjšanja administracije postavijo "ambiciozne cilje" v skladu s svojim izhodiščnim položajem ter regulativno tradicijo. Ministri, pristojni za konkurenčnost, so namreč minuli teden sprejeli sklep, da si mora vsaka država do oktobra 2008 postaviti ambiciozni cilj glede zmanjšanja administracije, s čimer Slovenija, kot je takrat zatrdil minister za javno upravo Gregor Virant, nima težav.

Svet EU je danes tudi sprejel sklep, s katerim komisiji nalaga redno poročanje na tem področju, poleg tega pa članice poziva, naj tudi same poročajo o izkušnjah z meritvami in zmanjšanjem birokracije. Slovenija sistema za merjenje bremen nima.

Ministri so se še seznanili z napredkom pri projektu "Target 2 Securities (T2S)", ki ga Evropska centralna banka (ECB) pripravlja z namenom zagotovitve enotnega sistema kliringa in poravnav v območju evra. Ministri so poudarili, da je to področje ključno pri finančni integraciji EU, ECB pa naj z njim nadaljuje po tem, ko bodo znani rezultati študije izvedljivosti ter upoštevani interesi gospodarstva. Stroški čezmejnih in nacionalnih poravnav bi morali biti nižji od trenutno najnižjih v EU, vlade pa naj poiščejo rešitve v primeru konflikta interesov, piše v sklepih Sveta EU.

Sloveniji, ki je z letošnjim letom uvedla evro, se bo morda prihodnje leto pridružila Malta. Ta naj bi danes po napovedih vložila prošnjo za oceno možnosti za prevzem skupne evropske valute z januarjem 2008. Malta je že konec januarja na zasedanju Ecofin napovedala, da namerava vložiti prošnjo za predčasno konvergenčno poročilo, ki ga pripravita Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB). V priporočilu navedeta, ali je država pripravljena na uvedbo evra.