GM gre v prisilno poravnavo

Washington - Ponedeljek je bil zgodovinski dan za ameriško industrijo. Nekdaj največji proizvajalec avtomobilov na svetu General Motors (GM) je na sodišču sprožil postopek prisilne poravnave, družbi Chrysler, za katero je še pred meseci veljalo, da ji ni rešitve, pa je sodišče dovolilo, da se poveže z italijanskim avtomobilskim podjetjem Fiat.

Kot se za tako velik dogodek spodobi, je o njem ameriško ljudstvo obvestil sam predsednik Barack Obama. Država, ki je doslej v GM vložila že več kot 19 milijard dolarjev, je družbi naložila, naj pripravi načrt prenove in z upniki sklene sporazum. S sindikati, ki jim GM dolguje okoli 35 milijard dolarjev, so se dogovorili, da bodo imeli v novi družbi 17,5-odstotni delež, zapletlo pa se je z lastniki obveznic podjetja, ki še pred dnevi niso hoteli pristati na pogoje uprave. Ko so jim med dolgotrajnimi pogajanji za 27 milijard dolarjev terjatev ponudili desetino delnic prestrukturiranega podjetja, so popustili. A daleč največji lastnik novega GM bo ameriška država, ki bo vložila še dodatnih 30 milijard dolarjev, v zameno pa dobila 60 odstotkov premoženja nove družbe. Iz žepov kanadskih davkoplačevalcev bo v novo družbo kapnilo še 10 milijard dolarjev, njihova država pa bo postala 12-odstotna lastnica GM.

GM je že sedma zasebna družba, ki jo je v zadnjem letu prevzela država. Za 180 milijard dolarjev pomoči je dobila 79,9-odstotni delež v zavarovalnici American International Group (AIG), enak delež ima v hipotekarnih družbah Fannie Mae in Freddie Mac, za kar so ameriški davkoplačevalci plačali več kot 200 milijard dolarjev, finančna družba GMAC je dobila 12,5 milijard dolarjev, država pa 35-odstotni delež v družbi, Chryslerju, v katerem ima država osem odstotkov lastnine, pa so doslej priskočili na pomoč z 12 bilijoni dolarjev. Ker so v opozicijski republikanski stranki predsedniško administracijo obtožili, da nacionalizira zasebno lastnino, je Obama zatrdil, da »nimam namena voditi novega GM«, država pa se bo po njegovih besedah umaknila iz podjetja, takoj ko bo mogoče. Iz Bele hiše, ki je prisilila prejšnjega generalnega direktorja GM Ricka Wagonerja k odstopu, so že prej sporočili, da se ne bodo vmešavali v vsakodnevno poslovanje nove družbe, prav tako pa kljub ogromnemu lastniškemu državnemu deležu ne bo nihče iz administracije sedel v upravnem odboru novega GM.

V družbi, ki ima trenutno kakih 173 milijard dolga, so že pred dnevi napovedali, da bodo zaprli 15 tovarn po Ameriki, danes pa so prišli v javnost podatki o zaprtju dodatnih 14 obratov. Odpustili bodo tudi 21.000 delavcev, kar je 34 odstotkov delovne sile v ZDA, do jeseni naslednjega leta pa bodo zaprli tudi 2600 prodajaln in predstavništev. Družba, ki je doslej morala prodati 16 milijonov avtomobilov na leto, če je hotela poslovati s pozitivno ničlo, odslej ne bo v rdečih številkah, če jih ji bo uspelo prodati deset milijonov. Ohranili bodo nekatere modele, kakor so chevrolet, cadillac, buick in tovornjake GMC, ukinili ali prodali pa bodo saabe, hummerje, pontiace in saturne. Načrtujejo tudi proizvodnjo novega, manjšega in manj potratnega avtomobila, saj jih je pred kratkim kar nekaj kongresnikov napadlo, ker je v javnost pricurljala novica, da bo GM uvažal tovrstna vozila, izdelana na Kitajskem. Obama je včeraj kongresnike pozval, naj sprejmejo zakon o potrošniških posojilih za nakup varčnejših ameriških avtomobilov. Dodal je še, da bo administracija spodbudila domače proizvajalce tudi z nakupom novih vozil za državne potrebe.

Iz torkove tiskane izdaje Dela