Legacy petič, outback četrtič

Iz trditve, da je Toyota japonski Volkswagen, smo poskušali izpeljati podobno primerjavo za Subaru. Po kratkem premisleku se nam je posvetilo - japonski Volvo. V dobrega pol stoletja si je ustvarili spoštovanja vreden sloves, povezujejo ga s kakovostjo, zanesljivostjo in seveda s štirikolesnim pogonom. Pri slednjem jim pripisujejo celo pionirsko vlogo. Leta 1989 so na trg poslali avtomobil, za katerega se je kmalu izkazalo, da bo njihov paradni konj - legacyja. Predvsem njegova karavanska različica je navdušila tudi Američane. V nekaterih zveznih državah je postal prava uspešnica - Kolorado, Oregon, Washington in tudi severna Kalifornija so dežele subarujev, pa tudi drugod po Ameriki jih je precej. V sredini devetdesetih se je krivulja obrnila nekoliko navzdol, ampak so jo dokaj hitro obrnili nazaj proti vrhu. Leta 1995 je na legacyjevi osnovi nastal outback. Najprej so mu rekli kar legacy grand wagon, potem legacy outback, na koncu je ostal samo outback. Pri snovanju tega avtomobila so imeli v mislih ravno ameriške kupce, ki so iskali nekakšno vmesno rešitev med terenskimi vozili in karavani. Outback je že od samega začetka nekoliko dvignjeni in robustnejši legacy. Takrat je bil pravzaprav utemeljitelj novega razreda avtomobilov, ki pri drugih znamkah nosijo oznake allroad, cross country, xc ...

Za oba modela bi lahko rekli, da sta od samega začetka navduševala s svojo nevpadljivostjo. Njune linije so bile sicer prijetne, ampak nič posebnega. Njuna glavna atributa sta stalni štirikolesni pogon in bokserski motor. S tem so bile seveda povezane njune dobre vozne lastnosti in tako je dober glas segel v deveto vas. V nekaterih predelih ZDA sta postala celo zaščitni znak posameznih družbenih skupin.

Legacy prav letos praznuje dvajsetletnico. Ob okroglem rojstnem dnevu so predstavili peto generacijo, outback, ki mu do polnoletnosti manjka še nekaj let, pa se predstavlja v svoji četrti podobi. Gre za povsem nova avtomobila, čeprav oba precej spominjata na predhodnika. Očitno tudi avtomobili rastejo vse tja do dvajsetega leta. Legacy in outback se lahko pohvalita z nekoliko večjimi zunanjimi merami. Medosna razdalja je pridobila osem centimetrov, v dolžino, širino in višino pa sta zrasla za približno pet centimetrov. Outback je od brata še nekoliko višji, zunaj pa ga je mogoče prepoznati po nekoliko drugačnih odbijačih in prednji maski.

Temu primerno se je povečala notranjost. Razliko bodo opazili predvsem potniki, ki bodo sedeli na zadnjih sedežih. Kolenom so zagotovili še dodaten prostor z vbočenostjo hrbtišča prednjih sedežev. V nasprotju z nekaterimi drugimi japonci, ki kar tekmujejo, v katerem bo več stikal in gumbov, sta Subarujeva novinca skoraj minimalistično prečiščena. Tradicionalno bogata je tudi serijska oprema, ki vključuje številne priboljške, kot so električno nastavljiv voznikov sedež, ogrevanje sprednjih sedežev, nastavljiva naslonjala v zadnji vrsti, tempomat, pomoč pri speljevanju v klanec ...

Oba modela poganjajo izboljšani bokserski motorji, ki ustrezajo okoljskim normam evro5. Legacyju so namenili novi dvolitrski turbodizelski motor in dvolitrski bencinski agregat. Oba sta opremljena s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, ponujata pa tudi možnost samodejni lieneatronic. Pri outbacku pa so na izbiro že omenjeni dvolitrski turbodizelski štirivaljnik ter nekoliko posodobljena 2,5- in 3,6-litrska bencinska bokserja. Pogon je seveda stalni štirikolesni.

Zrasle so tudi cene. Glede na predhodnika sta se oba podražila za približno deset odstotkov, menda predvsem zaradi obsežnejšega seznama serijske opreme. Za najcenejšega legacyja, ki je na našem trgu za zdaj na voljo le v karavanski različici, je treba odšteti 33.390 evrov, ponudba outbacka pa se začne pri 41.990 evrih.

Iz tiskane izdaje Delo