Tiskane izdaje
Tudi v Sloveniji »želimo stabilizirati odkupne cene mleka in izboljšati ekonomičnost pridelave«, je po srečanju povedal Milan Pogačnik. V zadnjih štirih mesecih so se cene mleka umirile, toda položaj še ni popolnoma stabilen. Avgusta je bila odkupna cena mleka 26,32 centa za liter, v primerjavi z lanskim decembrom je torej padla za 26,3 odstotka, stroški proizvodnje mleka pa so se v istem obdobju znižali le za 0,7 odstotka. Glede na avgust 2007 je odkupna cena mleka nižja za slabih šest odstotkov, stroški pa so se zvišali za skoraj deset odstokov. Predsedujoči v ministrskem svetu Eskil Erlandsson je že ob prihodu povedal, da je pripravljen prisluhniti predlogom za stabilizacijo razmer v sektorju mleka, ni bil pa navdušen nad novimi ukrepi tržne ureditve, ki jih zahtevajo proizvajalci, temveč je podprl reformo, ki so jo članice Unije sprejele lani in v okviru katere bodo proizvodne kvote, ki jih vsako leto povečujejo za en odstotek, odpravljene do leta 2015. »Nismo popolnoma srečni, ker kvot ne bo več, vendar se bo temu treba prilagoditi, potrebujemo mehek prehod, zato je treba vzpostaviti ustrezne mehanizme,« je dejal minister Pogačnik.
Komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel je prepričana, da so doslej sprejeti ukrepi učinkoviti. »Cene mleka v Uniji in zunaj skupnosti se zvišujejo,« je na srečanju zatrdila danska komisarka, ki se je že sama odrekla položaju v naslednji evropski komisiji, »in pri tem ne mislim na majhne žarke svetlobe v temi, temveč znatno zviševanje cen.« V podkrepitev je Fischer Boelova navedla, da so povprečne cene mleka v Evropi avgusta dosegle 26 centov za liter, kar je cent več kot julija, septembra in oktobra pa so glavni predelovalci v Evropi napovedali še za cent ali dva višje cene. Med julijem in septembrom so se cene surovega mleka v Italiji zvišale za 12 odstotkov, na Severnem Irskem za 19, na Nizozemskem pa celo za 50, podražilo pa se je tudi maslo in posneto mleko v prahu. Po državah se razmere, seveda, razlikujejo, ponekod so cene še prenizke, drugod pa kmetje že pokrivajo stroške. V Sloveniji je koeficient ekonomičnosti (pokritje odkupnih cen s stroški, zmanjšanimi za subvencije) avgusta dosegel komaj 88, še decembra lani pa je bil ta koeficient 118,6.
Večje državne pomoči mlekarjem
Komisarka je že pred tremi tedni v evropskem parlamentu pojasnila, da bo na naslednjem zasedanju sveta kmetijskih ministrov (19. oktobra) pripravila uradne predloge za tri takojšnje akcije. Članice bodo lahko v okviru začasnih ukrepov povečale državne pomoči mlekarjem s 7500 na 15.000 evrov (Slovenija bo v ta namen novembra in decembra skupno izplačala okoli dva milijona evrov). Poleg tega je Fischer Boelova napovedala spremembo člena (186) o enotni tržni ureditvi, ki bo evropski komisiji omogočil podaljšanje intervencijskih ukrepov, ne da bi potrebovala mandat sveta EU.
Fischer Boelova je evropske ministre seznanila tudi z ustanovitvijo strokovne skupine, ki jo bodo sestavljali izvedenci iz vseh članic Unije, pod predsedstvom generalnega direktorja za kmetijstvo in razvoj podeželja Jean-Luca Demartyja pa bodo proučili pogodbene odnose med proizvajalci mleka in mlekarji, da bi dosegli boljše ravnotežje med dobavo in povpraševanjem. Skupina, ki se bo prvič sestala že 13. oktobra, bo poskušala ugotoviti, kaj je mogoče storiti za okrepitev pogajalskega položaja proizvajalcev mleka, premislila bo o ustreznosti sedanjih tržnih instrumentov, predlagala ukrepe za večjo preglednost in informiranost porabnikov o kakovosti, označevanju mleka, spodbudila inventivnost in raziskave, ki naj mlečnemu sektorju omogočijo večjo konkurenčnost in, nazadnje, razmišljala o prihodnjih trgih mlečnih izdelkov.
Toda za odločne in hitre ukrepe, ki bi izboljšali položaj kmetov, Berlaymontu primanjkuje predvsem denarja. »Glede na predlog proračuna za leto 2010 so možnosti (novih posegov) zelo omejene,« je dejala danska komisarka, zato bi dodatne izdatke po njenem prepričanju lahko financirali kvečjemu s povečanjem prispevkov, v kar države ne bodo privolile, ali pa z zmanjšanjem vseh kmetijskih subvencij, da bi lahko pomagali sektorju mleka. A Fischer Boelova je prepričana, da nobena od teh možnosti ni izvedljiva.
Iz tiskane izdaje Dela.
