V Pragi 50.000 sindikalnih protestnikov

Praga - Evropska konfederacija sindikatov je danes pripravila proteste še v Pragi in Berlinu, s katerimi želi opozoriti na težke razmere delavstva v času krize. Protestov v Pragi se po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča - ZSSS in sindikat SVIZ sta edina navzoča iz Slovenije na protestih v češki prestolnici - udeležuje 50.000 ljudi. Kot je povedal Semolič, se protestov iz vrst članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) udeležuje več kot 150 ljudi, podatkov koliko ljudi se udeležuje protestov v Berlinu, ki potekajo sočasno, pa nimajo, zagotovo pa veliko, je dejal. Semolič je ob tem poudaril, da se sindikati za proteste odločajo, ker se povečujejo brezposelnost, revščina, negotove oblike dela, kar vodi v manjšo kupno moč in večje javne dolgove.

Evropska konfederacija sindikatov, ki letos proteste pripravlja pod geslom "Boj s krizo: dajte prednost ljudem", pričakuje, da se bo štirih protestov v Madridu, Bruslju, Pragi in Berlinu skupno udeležilo od 150.000 do 200.000 ljudi, med njimi naj bi bilo poleg članov ZSSS tudi deset članov Sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ). Četrtkovih protestov v Madridu se je udeležilo 20.000 ljudi, petkovih v Bruslju pa 40.000.

Sindikati med drugim zahtevajo, da se v Evropi sprejme nov družbeni dogovor, s katerim bi sprejeli razširjen program za okrevanje, s katerim bi zagotovili več in boljša delovna mesta, zaščitili zaposlenost v ključnih industrijah, vlagali v nove trajnostne tehnologije in ohranili za ljudi najpomembnejše javne storitve, kot sta zdravstvo in šolstvo.

Z dogovorom bi zagotovili tudi boljše plače in pokojnine, višja nadomestila za ohranjanje kupne moči in učinkovitejše soupravljalske pravice, kar da bi spodbudilo gospodarstva.

Sindikati tudi pravijo, da se ne bi smele ponavljati nedavne sodbe Evropskega sodišča, ki so dale prednost svobodnemu trgu pred temeljnimi pravicami delavcev in kolektivnimi pogodbami. Treba je potrditi socialne cilje notranjega trga ter zagotoviti enako obravnavanje in enako plačilo za migrantske delavce, napotene na delo v okviru opravljanja storitev v drugi državi, pravijo.

Dogovor bi zagotovil učinkovitejšo ureditev finančnih trgov, pošteno porazdelitev bogastva in ne več vračanja h "kazino kapitalizmu" ali "poslovanju po starem". Zahtevajo še, da bi bila Evropska centralna banka zavezana k rasti in zaposlovanju in ne samo k stabilnosti cen.