Tiskane izdaje
Povedal je še, da z izplačevanjem plač zagotovo ne bodo imeli težav do februarja. Do takrat morajo izpolniti vse obveznosti do kupcev, ki so kupili oblačila jesensko-zimske kolekcije. »Ker se že zdaj pripravljamo na prodajo spomladanskih in letnih oblačil, pričakujem dovolj naročil za obseg dela in zaslužek, ki bo omogočil tudi sprotna izplačila plač zaposlenim. Res je, da so plače, glede na obseg dela in vložen trud in znanje zaposlenih, skromne. Vendar problem nizkih plač ni od danes, temveč se vleče že dolgo časa. Vsi vemo, kakšen je položaj na evropskem in svetovnem trgu oblačil in v kakšne težave je Mura zabredla pred slabim desetletjem. S številnimi ukrepi hočemo Muro ne le obvarovati pred najhujšim, temveč stabilizirati njeno poslovanje in jo ponovno narediti za uspešno podjetje. Tudi pri bankah ponovno pridobivamo izgubljeno zaupanje, kar je za nas zelo pomembno. Naj spomnim, od julija, ko sem prišel v Muro, so propadla vsaj tri domača konfekcijska podjetja. Poslovanje je zdaj daleč od rožnatega, je pa v teh razmerah stabilno. Priznam, tudi zaradi nizkih plač. Čeprav so nizke, te znašajo 65 do 70 odstotkov vseh stroškov poslovanja družbe,« je povedel Huber.
Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v Muri je bila le za dobrih 109 evrov višja od minimalne bruto plače, ki znaša 589,19 evra. Razlika med povprečno neto plačo v tričetrtletju v kolektivu in neto minimalno plačo (458,98 evra) je le 12,02 evra. Od 3575 zaposlenih v Muri, d. d., in hčerinski invalidski družbi Muralist, jih kar 1313 ali 36,7 odstotka prejema minimalno plačo. Toda večina delavcev si kljub izpolnjeni ali preseženi delovni normi ne zasluži celotne minimalne plače, temveč jim jo podjetje zagotovi z izplačilom razlike med višino dejanskega zaslužka in višino minimalne plače. » Delo, ki ga opravijo delavci, je ovrednoteno niže od minimalne plače. Ta se tudi povečuje, hkrati smo letos povečali plače v povprečju za šest odstotkov. Ker plače zaposlenih ob sedanjem načinu vrednotenja njihovega dela, ne morejo doseči višine minimalnih plač, jim moramo izplačevati še dodatek do višine minimalne plače.«
Predsednik Murinega sindikata Drago Forjan je povedal, da se je njihov sindikat pridružil zahtevi panožnega sindikata (STUPIS) in ZSSS po dvigu najnižje plače. Ta naj bi znašala neto 500 evrov. » Res je, da vsi zaposleni v Muri, in ne le tisti, ki prejemajo minimalno plačo, težko preživijo in niso motivirani za izjemne delovne dosežke. V sindikatu predlagamo, da bi k ceni našega izdelka prišteli tudi dodatek, ki ga družba prispeva za izplačilo polne minimalne plače. Vprašanje pa je, ali bi bili kupci pripravljeni kupiti dražji izdelek. Delavci bi zaslužili več, če bi bil na državni ravni sprejet sindikalni predlog, da bi delodajalec pokril razliko med višino ustvarjenega zaslužka delavca in višino minimalne plače in šele nato bi se k znesku prišteli dodatek za delovno dobo in drugi dodatki. Zdaj delodajalec poravnava le razliko med dejanskim zaslužkom delavcev, h kateremu so prišteti že vsi dodatki, in vFranc Huberišino minimalne plače. Tisti delavci, ki so bili na bolniški in ki so opravili manj delovnih ur, kot je predpisano z delovnim koledarjem, ne dobijo izplačane v celoti niti minimalne plače. Če od plače odštejejo še plačilo dodatnega zdravstvenega zavarovanja, sindikalne članarine, prispevka za vzajemno pomoč in dnevnega osvežilnega napitka, dobi veliko delavcev na roko le 400 evrov in tudi manj,« je pojasnil Drago Forjan.
Iz sredine tiskane izdaje Dela
