Franc Križanič ima težave pri sestavljanju fiskalnega sveta

Ljubljana - Že 30. septembra je potekel trimesečni rok od uveljavitve novele zakona o javnih financah, ki določa ustanovitev fiskalnega sveta, vendar ta organ še vedno ni sestavljen. Glavni »krivec« za zamudo, da svet še ni bil imenovan in ni začel dela, je ministrstvo za finance, ki bi moralo predlagati kandidate. Javnost je sicer prejšnje tedne izvedela za nekaj imen ekonomistov, ki naj bi sedeli v svetu, na ministrstvu pa so nam ob včerajšnjem poizvedovanju povedali le, da »kadrovska sestava fiskalnega sveta intenzivno poteka in bo znana v kratkem«.

Spomnimo, novela zakona o javnih financah, objavljena v uradnem listu 29. junija, določa, da »vlada ustanovi fiskalni svet kot posvetovalno telo za neodvisno oceno javnofinančne politike in izvajanje strukturnih reform. Člane fiskalnega sveta imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za finance. Fiskalni svet sestavlja sedem članov, od tega morajo biti vsaj štirje slovenski državljani. Vsaj štirje člani morajo imeti izkušnje na področju javnih financ.« Zakon še določa, da »mandat članov fiskalnega sveta traja pet let. Po preteku mandata se članu mandat ne more podaljšati in ne more biti dvakrat zaporedoma imenovan za člana fiskalnega sveta. Člana fiskalnega sveta je mogoče predčasno razrešiti, če ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje, določenih v tem zakonu.«

 

Fiskalni svet je v razvitih državah zasnovan kot neodvisna strokovna institucija, ki analizira razmere v javnih financah, nadzoruje kakovost fiskalne politike, napiše obsežno letno poročilo in druge študije in daje priporočila vladi, po potrebi pa tudi parlamentu. Posebnost naše ureditve je v tem, da člane fiskalnega sveta predlaga kar minister za finance (ne pa vlada, predsednik države itd.), kar praktično pomeni, da si lahko minister kar sam postavi ljudi, ki naj bi ocenjevali njegovo delo na področju javnih financ. To je seveda v neskladju z omenjeno zakonsko dikcijo, da je svet posvetovalno telo za »neodvisno oceno javnofinančne politike in izvajanje strukturnih reform«. Verjetno je tudi to zmotilo nekatere znane ekonomiste, da niso privolili v kandidaturo.

Več v torkovi tiskani izdaji Dela