Francija do leta 2035 najmočnejša v EU

Francija naj bi leta 2035 zamenjala Nemčijo kot najmočnejše gospodarstvo Evropske unije, kaže študija, ki jo je za nemški dnevnik Die Welt opravil nemški ekonomski inštitut IW.

Objavljeno
24. februar 2007 09.52
Berlin - Francija naj bi leta 2035 zamenjala Nemčijo kot najmočnejše gospodarstvo Evropske unije, kaže študija, ki jo je za nemški dnevnik Die Welt opravil nemški ekonomski inštitut IW. Deset let pozneje naj bi postala tudi država z največjim številom prebivalstva v uniji. Vzrok za to so predvsem različna demografska gibanja v največjih članicah unije.

Medtem ko je trend upadanja prebivalstva v Nemčiji, kot kaže, neustavljiv, je za Francijo dolgoročno predvidena rast prebivalstva. Politike spodbujanja rodnosti v Franciji žanjejo lepe uspehe. V Franciji ženska po poročanju spletnega biltena EUobserver v povprečju rodi dva otroka, medtem ko v Nemčiji 1,4 otroka.

Povprečje EU je 1,5 otroka na žensko. Kar 30 odstotkov zaposlenih žensk v Nemčiji pa je sploh brez otrok.

10 let dohitevanja

V obdobju med letoma 2025 in 2035 naj bi Francija nadoknadila trenutni gospodarski zaostanek za Nemčijo in leta 2035 postala najmočnejše gospodarstvo unije. Leta 2045 pa naj bi nato ob takšnih demografskih gibanjih imela tudi največ prebivalstva v uniji.

Največjo zavoro rasti nemškega gospodarstva bo v tem obdobju predstavljalo upokojevanje baby-boom generacije iz obdobja gospodarske rasti po drugi svetovni vojni. Nastale vrzeli namreč država ob takšnih trendih rasti prebivalstva ne bo zmožna zapolniti, francosko gospodarstvo pa bo posledično raslo dvakrat hitreje kot nemško.

Nemčija ima trenutno 82 milijonov prebivalcev, Francija pa 63 milijonov. Davnega leta 1963 je Nemčija sicer zadnjič imela več rojstev na 1000 prebivalcev kot Francija. Od leta 2000 naprej pa v Franciji kljub manjšemu številu prebivalcev na svet priveka absolutno več otrok kot v Nemčiji. Lani je bilo število rojstev v Franciji 831.000, v Nemčiji pa 675.000.

Nedavno je Berlin napovedal vrsto ukrepov za spodbujanje rodnosti, med drugim davčne olajšave, bolj dostopne ustanove otroškega varstva in bolj razširjen očetovski porodniški dopust.