Tiskane izdaje
Kot je bilo neuradno slišati, je v igri predvsem posodabljanje Slovenskih železnic, ki bo veljalo deset milijard evrov. Francoska Areva se ogreva za sodelovanje pri gradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, vendar se za energetski projekt zanimajo tudi Japonci in Američani, medtem ko ima Alsthom že sklenjeno pogodbo o dobavi opreme za šesti blok termoelektrarne Šoštanj, ki že nekaj časa sproža pomisleke in celo proteste okoljevarstvenikov.
Slišati je tudi, da Francozi razmišljajo o deležu v NLB, kar bi naši največji banki omogočilo, da ne bi bila več odvisna od belgijskega manjšinskega lastnika KBC.Med pogovorom v Matignonski palači sta Pahor in Fillon veliko pozornosti namenila tudi problemom konkurenčnosti. »Tako v Franciji kot tudi v Sloveniji javnost zelo težko sprejema reforme, vendar pa oba ugotavljava, da ta hip nimava druge dolžnosti, kot da storiva vse za okrevanje obeh gospodarstev.« Ekonomska rast Slovenije je po Pahorjevi oceni v marsičem odvisna od uspeha francoskega gospodarstva, zato sta se s Fillonom dogovorila za pogostejša srečanja.
»Veseli nas, da je Francija tretja največja gospodarska partnerica Slovenije, želeli pa bi pridobiti še mesto ali dve,« je francoski minister za industrijo, energijo in digitalno gospodarstvo Éric Besson začrtal visoke ambicije Pariza. Kot najbolj perspektivna področja je Besson omenil energijo, transport in okolje, a se je izognil omembi konkretnih načrtov, saj kot minister ni pristojen za komercialno politiko Areve ali Alstoma, kajti vloga vlad je omejena na lajšanje menjave in določanje ključnih usmeritev. Na gospodarskem ministrstvu v Bercyju so sicer zelo pozorno prisluhnili Pahorjevim besedam o učinkovitosti francoskega železniškega omrežja in storitev. In takšnih primerov je še več, je pristavil Besson.
Pogodba med Bisolom in GDF Suezom
Francija je izredno močna na področju energije, tako pri jedrski - »ta nam zagotavlja večjo neodvisnost kot v drugih evropskih državah, kar se je ob sedanjih podražitvah nafte pokazalo kot dragocena prednost - kot tudi pri obnovljivih virih«, je dejal Besson. Zadnjega ni omenil po naključju, kajti po včerajšnji okrogli mizi, za katero je minister ob navzočnosti Boruta Pahorja in gospodarske ministrice Darje Radić zbral skupino slovenskih in francoskih gospodarstvenikov, sta GDF Suez in slovenski Bisol podpisala pogodbo o sodelovanju, ki predvideva redno dobavo fotonapetostnih modulov francoskemu energetskemu velikanu.
Območje Zahodnega Balkana je na razpotju, je v pogovoru za pariški Monde ocenil Borut Pahor. »Če sodimo, da mir zadostuje in se ni nujno ukvarjati z drugimi multilateralnimi vprašanji, bomo zamudili enkratno priložnost za spravo in razvoj,« je hkrati posvaril premier, kajti »v zelo bližnji prihodnosti bi lahko nastal nepredvidljiv položaj.« Slovenija lahko pomaga Uniji dojeti občutljivost problemov na Balkanu, zagotavlja Pahor, ki v članku - ta je izšel prav na dan začetka neposrednega političnega dialoga med Srbijo in Kosovom v Bruslju - kot primer navaja, da Pariz in Berlin v začetku razprav med Beogradom in Prištino ne vidita velikega napredka, »a če bo proces stekel, bi lahko vodil do dokončnih rešitev«. Mondu je zaupal tudi bojazen, da bi regija utonila v pozabo. »Zaradi krize je širitev zdrsnila prenizko na evropski agendi, poleg tega pa omemba Balkana v Bruslju vzbuja strah, saj se zdi vse tako zapleteno, da je prvi odziv sogovornikov, ali tega morda ne bi bilo možno odložiti na kasnejši čas.«
Zadnji dan obiska v Parizu se je premier Borut Pahor sestal z generalnim sekretarjem mednarodne organizacije za frankofonijo Abdoujem Dioufom, po pogovoru pa mu je za frankofonsko hišo v Parizu podaril Plečnikov stol.
