Ljubljana – Po mnenju evropskega komisarja za energijo Güntherja Oettingerja slovenska energetska podjetja niso tako majhna in tudi razbijati jih ni nujno. Priložnost pa se bo odprla bolj podjetnim, zlasti z razširitvijo enotnega trga na jug. O ruskih interesih pa pravi, da naloga evropske komisije pač ni to, da bi bili vsi srečni. V Ljubljano bo zlasti zaradi Acerja prišel še večkrat, še dodaja.
Marsikdo dvomi o enotnem evropskem energetskem trgu, saj so nacionalni projekti, kot je videti, precej pomembnejši. Vi verjamete v uspeh?
Enoten liberaliziran trg daje možnost tekmovanja, vsi imajo enake možnosti, ni več zaprtih nacionalnih trgov. Razvoj konkurenčnega odprtega trga je koristen za vse porabnike, tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo. Vsi imajo možnost izbrati tisto, kar je najbolje zanje. Prepričan sem, da bodo slovenska energetska podjetja, tudi proizvajalci energije, lahko nastopala tako na domačem kot na širšem regijskem trgu. Če bodo pametna, so lahko zelo uspešna.
Če bodo učinkovita in poceni.
Učinkovita že, ni pa nujno, da tudi najcenejša. Treba je namreč upoštevati tudi naša pravila za varnost preskrbe. Priložnost pa je v tem, da se bodo enotnemu trgu kmalu pridružile še Hrvaška in druge države nekdanje Jugoslavije. Slovenija bo tako na sredini regijskega energetskega trga.
Slovenski trg z elektriko je že zdaj zelo odprt. Je mogoče kako zaščititi razmeroma majhne energetske družbe pred velikimi korporacijami?
Tretji energetski sveženj govori o ločevanju omrežnih ter trgovskih in proizvodnih podjetij. Res velike evropske družbe, nemške, francoske in italijanske, bodo predvidoma obdržale svoje deleže, a bodo morale tekmovati. Preživele pa bodo tudi manjše lokalne družbe v lasti lokalnih skupnosti, ki lahko ostanejo enotne, le upravljanje delov mora biti ločeno. Slovenske družbe niso premajhne, morajo pa biti pametne, nekako obdržati delež v državi in ga še razširiti v regiji. Sodelovanje z drugo Evropo bo sicer ključno za vse.
Evropska unija ne bo dosegla 20 odstotkov večje energetske učinkovitosti do leta 2020. Ste predvideli obsežnejše financiranje večjih nacionalnih projektov za energetsko učinkovitost?
Ugotovili smo, da moramo v devetih letih energetsko učinkovitost povečati še za dobrih deset odstotkov. Zato je nastal naš akcijski načrt za učinkovito rabo energije, ki bo objavljen prihodnji teden in bo imel pomemben vpliv na ukrepanje. Veliko lahko storimo zlasti z energetsko obnovo stavb. V evropskem proračunu bo za to namenjenega čedalje več denarja.
Rusija ni preveč zadovoljna s tretjim energetskim svežnjem, ki je začel veljati, zlasti ne z ločevanjem proizvodnje in prodaje od prenosa plina. Pravijo, da ne morejo kar komur koli prepuščati plinovodov, ki so jih financirali. Slovenija pa sodeluje v projektu Južni tok.
Ni naša naloga, da bi bili vsi srečni. Naša pravila so obvezujoča in verjamem, da tudi v industriji niso vsi srečni, ker morajo tekmovati. A transparentnost je povečana in prepričan sem, da to lahko vsi preživijo. Rusija bo ostala tudi v prihodnjih desetletjih najpomembnejša energetska partnerica Evrope, vendar po evropskih pravilih.
Izrazili ste nasprotovanje obveznemu dodatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Menite, da jih bo Evropska unija zmanjšala za petino?
Morda lahko emisije zmanjšamo za več kot petino, vendar morajo podobno odločitev sprejeti tudi Kitajska in zlasti ZDA. Tako gospodarstvu ne bomo povzročali škode.
Ali ni zmanjševanje emisij priložnost za razvoj novih tehnologij in izvoz v druge dele sveta, kot piše v sporočilih evropske komisije?
Sončne elektrarne, vetrnice in drugo izvažamo že nekaj let. Ampak pot v nizkoogljično družbo mora biti taka, da tudi naša industrija, denimo, jekla in bakra ostane konkurenčna. Še enkrat, izogniti se moramo vsakemu procesu, ki gre v škodo gospodarstvu.