G20 čez prvo oviro

Kazalniki zajemajo javni dolg in fiskalni primanjkljaj, zasebno varčevanje in zasebni dolg ter zunanja neravnotežja, ki jih sestavljajo trgovinska bilanca, neto dohodki od investicij in transferji, upoštevali pa bodo tudi politike menjalnih tečajev, fiskalne, monetarne in druge. Kitajska je dolgo blokirala končno besedilo sporazuma, dogovor pa je bil dosežen šele, ko so francosko-nemški pogajalci ponudili vzhodni velesili pomembno koncesijo pri kriterijih za merjenje plačilnobilančnih presežkov. Kitajska, ki se ponaša z največjimi rezervami tujih valut na svetu, je v dogovor privolila šele, ko so iz kalkulacije bilance tekočih plačil izključili plačilo obresti na rezerve tujih valut.

Kljub uspehu, ki ga je Francija izposlovala na prvem srečanju med predsedovanjem neuradnemu svetovnemu direktoriju, pa najtežje delo še čaka, saj bo na prihodnjih srečanjih - prvo bo že aprila - treba najti soglasje o nadvse kočljivi temi, namreč, kdaj neravnotežja v globalnem gospodarstvu, ki so po splošnem prepričanju okrepila posledice finančne krize leta 2008, lahko postanejo nevarna in kako bi blažili njihove učinke.

»IMF bo odslej, bolj kot kdaj prej, temelj reforme svetovnega denarnega sistema,« je poudaril predsednik Nicolas Sarkozy med nagovorom finančnikom in bančnikom v Elizejski palači, kjer je v prvi vrsti sedel izvršni direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn, ki je med tridnevnim bivanjem v Franciji vzbujal posebno pozornost medijev. Socialistični politik namreč velja za najresnejšega Sarkozyjevega nasprotnika na predsedniških volitvah spomladi 2012, po sondažah javnega mnenja pa bi v odločilnem drugem krogu gladko premagal sedanjega predsednika države. Morebitna tekmeca za najvišji položaj v Franciji se med srečanjem finančnikov nista sešla na samem pa tudi njun stisk roke je bil po zatrjevanju fotografov v slavnostni dvorani Elizeja dokaj hladen. Strauss-Kahn ves čas pariškega obiska niti z besedico ni namignil, ali se bo na predhodnih volitvah, ki jih bo socialistična stranka priredila po ameriškem zgledu, potegoval za kandidaturo prve stranke francoske levice. Špekulacije pa je prejšnji teden razvnela pomenljiva - in bržkone dobro premišljena - izjava Strauss-Kahnove žene Anne Sinclair, ene najbolj znanih novinark, češ da si ne želi, da bi se Dominique po prvem mandatu na čelu IMF v Washingtonu, ki poteče jeseni 2012, potegoval še za drugega.

Posebno nalogo pri uresničevanju ambicioznega programa francoskega predsedovanja dvajseterici najpomembnejših držav, ki se bo končalo 3. in 4. novembra s srečanjem najvišjih državnikov G20 v Cannesu ob Azurni obali, je Nicolas Sarkozy zaupal nekdanjemu šefu Microsofta Billu Gatesu, ki bo raziskoval možnosti inovativnih načinov financiranja razvoja najrevnejših držav na svetu in jim pomagal pri prilagajanju na podnebne spremembe. V očeh francoskega predsednika ni nobenega dvoma, da bo Gates, ki se zdaj ukvarja prav s humanitarno pomočjo najrevnejšim državam, s svojim znanjem in osebnostjo prepričal »tako tiste, ki se zavzemajo za nove oblike financiranja razvoja, kot one, ki temu nasprotujejo«. Le dan prej je Sarkozy v Elizejski palači osebno odlikoval Gatesovega naslednika na čelu svetovnega velikana programske opreme Steva Ballmerja z redom viteza legije časti.