G20 o reformi bančnega sektorja

Ministri za finance skupine G20, ki jo sestavljajo najbolj razvite države in naglo razvijajoče se države sveta, bodo današnji sklepni dan dvodnevnega srečanja namenili predvsem reformi bančnega sektorja.

Objavljeno
05. september 2009 11.34
Ta.R./STA
Ta.R./STA
London - Ministri za finance skupine G20, ki jo sestavljajo najbolj razvite države in naglo razvijajoče se države sveta, bodo današnji sklepni dan dvodnevnega srečanja, ki se je v petek začelo v Londonu, namenili predvsem reformi bančnega sektorja, zlasti nagrajevanju bančnikov na vodilnih položajih.

Glede na najnovejše podatke o gospodarskih gibanjih je vse več znamenj, da se najhujša recesija po drugi svetovni vojni bliža koncu. Srečanje v Londonu, ki je priprava na vrhunsko zasedanje držav G20 24. in 25. septembra v Pittsburghu, tako poteka v vzdušju precejšnjega zadovoljstva, da so usklajeni mednarodni ukrepi pripomogli k obrzdanju svetovne finančne in gospodarske krize, poročajo tuje tiskovne agencije.

 

V ospredju srečanja finančnih ministrov so tako predvsem razmišljanja o izhodnih strategijah in postopnem ukinjanju pomoči, ki so jo prizadetemu gospodarstvu zaradi krize namenile države. Prevladuje mnenje o postopnem umiku, da bi se izognili novim pretresom. Sicer pa se bo pozornost udeležencev srečanja danes usmerila predvsem v nagrajevanje vodilnih bančnikov.

 

Razhajanja med Evropo in ZDA glede nagrajevanja zaposlenih na vodilnih položajih v bančništvu so precejšnja. Finančni ministri sedmih evropskih držav so se v petek v javnem pismu zavzeli za jasna pravila glede tako imenovanih bonusov za bančnike.

 

Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je v Londonu poudarila, da "ni govora o vrnitvi k starim pravilom". "Javno mnenje je zgroženo nad višino plačil, ki so jih prejeli vodilni v bančnem sektorju," je dejala. Francosko stališče, podpira tudi Nemčija.

 

ZDA in Velika Britanija, sicer domovini največjih svetovnih finančnih središč, nimata tako ostrih zahtev po spremembah. Britanski finančni minister Alistair Darling je opozoril, da bodo bančniki v primeru omejitve nagrajevanja poiskali druge poti za izplačilo nagrad.

 

Ameriški finančni minister Timothy Geithner je v petek sicer pozval k strožji regulaciji bančnega sektorja s ciljem zmanjšanja tveganega kreditiranja, ki naj bi bil glavni krivec za izbruh sedanje krize. Vsem bankam bi morali po Geithnerjevem mnenju postaviti zahtevo za dvig kapitalske ustreznosti.

 

Države z najhitreje rastočim gospodarstvom, Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska, pa so v Londonu opozorile, da je "prezgodaj" govoriti o koncu finančne in gospodarske krize. Tudi švedski finančni minister Anders Borg je izpostavil, da svet še vedno "stoji na pepelu krize".

 

V petek so finančni ministri skupine G20 razpravljali tudi o spremembi vloge Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke, pri čemer so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska zahtevale večjo vlogo v globalnih finančnih ustanovah, kar naj bi po njihovih zahtevah vsebovala tudi sklepna deklaracija, ki jo bodo v Londonu sprejeli danes.