Gaspari ne pričakuje spremembe tečaja

Končni menjalni tečaj med tolarjem in evrom, ki ga bodo finančni ministri EU določili 11. julija, bo skoraj zagotovo ostal enak sedanju menjalnemu tečaju.

Objavljeno
27. junij 2006 14.40
Mitja Gaspari
Ljubljana – Končni menjalni tečaj med tolarjem in evrom, ki ga bodo finančni ministri EU določili 11. julija, bo skoraj zagotovo ostal enak sedanju menjalnemu tečaju, s katerim je pred dvema letoma Slovenija vstopila v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM II. Omenjeno dejstvo dokazuje pravilnost ocen, da je takšen tečaj ekonomsko vzdržen in zato tudi najbolj primeren, je danes na delovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Ljubljani povedal guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.

Banka Slovenije ne bo več pristojna za določanje obrestnih mer in menjalnega tečaja

Banka Slovenije z vstopom Slovenije v evro območje 1. januarja 2007 ne bo več pristojna za določanje obrestnih mer in menjalnega tečaja. "Kljub temu pa bomo aktivno udeleženi pri oblikovanju denarne politike Evropske centralne banke (ECB), saj bomo postali eden od 13 članov evroskupine," je pojasnil Gaspari. Ob tem je dodal, da si bo morala Slovenija svoj položaj v evroskupini še izboriti.

Še naprej bodo bedeli nad poslovanjem bank

V slovenskem finančnem sistemu bo Banka Slovenija poleg drugih nalog še naprej bedela nad poslovanjem bank, ki v juliju začenjajo s testiranjem svojih priprav na prevzem evra. V ospredju bo predvsem priprava ukrepov za pravočasno dostavo evro kovancev in bankovcev, kar bo ključno za nemoteno delovanje gospodarstva, je obrazložil.

Sodelovanje med vlado in Banko Slovenije

V pregledu 15-letnega obdobja samostojne denarne politike v Sloveniji je Gaspari izpostavil predvsem sodelovanje med vlado in Banko Slovenije, ki sta na podlagi družbenega konsenza postopoma stabilizirali vrednost tolarja. Tako se je država izognila posledicam "šok terapij", ki so jih zaradi prehitre liberalizacije kapitalskih tokov utrpele nekatere druge nove članice EU.

Slovenija je z vodenjem restriktivne monetarne politike že kmalu po vstopu v ERM II izpolnjevala tri od štirih maastrichtskih kriterijev za vstop v evroobmočje, je pojasnil Gaspari. Medtem ko kriteriji javnega dolga, obrestnih mer in javnofinančnega primankljaja niso bili problematični, pa je bila raven inflacije usklajena šele novembra lani.

Stopnja inflacije 0,3 odstotka pod predpisano mejo

Trenutno ima Slovenija 2,4-odstotno inflacijo, merjeno s harmoniziranim indeksom, kar je 0,3 odstotka pod predpisano mejo inflacije v evroobmočju. Takšno stopnjo inflacije bi lahko po besedah Gasparija vzdrževali vsaj dve oziroma tri leta.

Obdobje po prevzemu evra v Sloveniji pa ne bo nič manj polno izzivov, saj bo morala biti fiskalna politika ob odsotnosti monetarne politike še bolj restriktivna, je prepričan Gaspari. Nepogrešljivi bodo predvsem ukrepi za nevtralizacijo učinkov zviševanja cen nafte in drugih surovin, povečevanja domače potrošnje in zviševanja stroškov dela.

Gaspari ne vidi smisla v enotni davčni stopnji

Prihajajoče "evro obdobje" pa bo po napovedih vlade zaznamovalo tudi uresničevanje svežnja reform za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, med katerimi je tudi načrtovana sprememba davčnega sistema.

"Osebno ne nasprotujem poenostavitvam davčnega sistema, kljub temu pa ne vidim smisla v uvedbi enotne davčne stopnje, ki ni utemeljena na teoretskih osnovah, in je v celoti predmet politične odločitve ter družbenega soglasja," je povedal Gaspari.