Gaspari: Ugodna gospodarska gibanja niso samoumevna

Ljubljana/Bruselj - V zadnjem obdobju se razmeroma ugodne in stabilne gospodarske razmere nadaljujejo, ugotavlja polletno poročilo Banke Slovenije o gibanjih na denarnem, finančnem in gospodarskem področju, ki ga je danes na novinarski konferenci v Ljubljani predstavil guverner Mitja Gaspari - to velja tako za gospodarsko rast kot tudi za plačilno bilanco in inflacijo.

Gre za zadnje poročilo Banke Slovenije o denarni politiki pred vstopom v območje evra, zato so nekateri poudarki še toliko bolj na mestu, je poudaril Gaspari. Kot je pojasnil, takšna ugodna gibanja pomenijo zahtevo, da se ekonomske politike, ki so se vodile v preteklem obdobju tako s strani vlade kot tudi s strani Banke Slovenije, ter pripravljenost socialnih partnerjev na sprejemanje ustreznih socialnih sporazumov, nadaljujejo tudi v bodoče.

Gaspari: Potreben bo paket reform

Gaspari je izrazil pričakovanje, da se bo Slovenija v evroobmočje vključila s približno enakim tečajem, kot je bil določen ob vstopu v ERM II pred skoraj dvema letoma. Paket reform, ki se pripravljajo, bo treba zelo previdno in tenkočutno kombinirati in uveljaviti.

Banka Slovenije za Slovenijo do leta 2008 napoveduje solidno in uravnoteženo gospodarsko rast, je povedal direktor analitsko raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik. Ta bo letos in prihodnje leto po napovedih 4,2-odstotna, v letu 2008 pa naj bi se spustila na 3,9 odstotka. Tudi napovedi o inflaciji so zelo ugodne in v skladu z napovedmi ostalih inštitucij.

Vpliv možnih tveganj je mogoče zmanjšati z ustrezno kombinacijo ekonomskih politik

Kozamernik je med možnimi kratkoročnimi tveganji, da se napovedi ne bi uresničile, izpostavil cene surovin, predvsem nafte. Med ostalimi tveganji pa je omenil še morebitno zvišanje stopenj davka na dodano vrednost, prilagajanje trošarin ter popuščanje pri politiki nadzorovanih cen. Vendar pa je večina teh dejavnikov takšnih, da je mogoče z ustrezno kombinacijo ekonomskih politik zmanjšati njihov sekundarni vpliv na inflacijo, je ocenil Gaspari.

Poleg cene nafte se v inflacijo najbolj neposredno in najhitreje prenašata slaba politika nadzorovanih cen ter trošenje prebivalstva. Napovedi o visokem zvišanju cen elektrike so denimo popolnoma neprimerne, saj za evropskim povprečjem zaostajajo za približno 15 odstotkov in za njihovo zvišanje ni nobene potrebe. Opozoril je še, da je pomembno, da se kreditna aktivnost ne pregreva, ter da ne pride do dodatnih šokov na stroškovni strani.

Banka Slovenije bo poskušala obrestne mere v čim manjši meri znižati

Banka Slovenije bo poskušala svojo politiko obrestnih mer do trenutka, ko bo izgubila vzvode za vodenje denarne politike, prilagajati Evropski centralni banki (ECB) tako, da bi jih lahko v čim manjši meri znižala. Po drugi strani je ECB že napovedala, da bo svoje obrestne mere zviševala. Na ta način bi lahko v evroobmočje vstopili s takšno ravnjo obrestnih mer, ki ne spodbuja pregrevanja domačega povpraševanja oz. gospodarske aktivnosti.

Trošenje gospodinjstev lahko zaostaja za rastjo obsega BDP

K napovedani gospodarski rasti v prihodnjih treh letih bo močneje prispevalo domače povpraševanje. Trošenje gospodinjstev bo sicer nekoliko zaostajalo za rastjo obsega bruto domačega povpraševanja (BDP), predvsem zato, ker je pričakovati, da bo rast plač še naprej zaostajala za rastjo produktivnosti.

Tekoči račun plačilne bilance se bo še malo poslabšal, čeprav bo rast izvoza v celotnem obdobju prehitevala rast uvoza. Med vzroki za rast izvoza je potrebno upoštevati izboljšanje gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije. Uvoz se bo sicer v primerjavi s preteklimi leti prav tako povečal, in sicer zaradi močnejše investicijske potrošnje.

Povprečna letna stopnja inflacije bo letos in prihodnje leto znašala 2,2 odstotka

Povprečna letna stopnja inflacije bo po napovedih Banke Slovenije letos in prihodnje leto znašala 2,2 odstotka, v letu 2008 pa se bo zvišala na 2,6 odstotka. Proste cene v se bodo v naslednjih dveh do treh letih normalizirale na raven med 2,5 in tremi odstotki, medtem ko bodo nadzorovane cene sledile cenam energentov, predvsem naftnih derivatov.

Banka Slovenije pričakuje, da se bodo cene nafte v drugi polovici leta nekoliko znižale. V celem letu 2006 naj bi se tako cena za sod nafte v povprečju gibala okoli 65 dolarjev.

EU Sloveniji za letos napovedala višjo rast in nižjo inflacijo

Evropska komisija je v svojem spomladanskem poročilu navedla, da bo Slovenija v letošnjem letu zabeležila gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ter inflacijo v višini 2,4 odstotka.

Takšno inflacijo je Slovenija zabeležila že v letu 2005, medtem ko je lani dosegla rast v višini 3,9 odstotka. Povprečna rast v EU in evroobmočju je sicer precej nižja kot slovenska: lani je bila 1,6, letos pa bo predvidoma 2,3 odstotke.

Almunia: Konvergenčni poročili za Slovenijo in Litvo bomo objavili prihodnji teden

Čeprav je slovenska inflacija nad povprečjem v EU, pa je znotraj Maastrichtskih kriterijev za evro - ti določajo, da ne sme biti več kot 1,5 odstotka višja od inflacije treh najboljših držav, kar je npr. za marec znašalo 2,6 odstotka. Komisija je osem dni pred objavo konvergenčnega poročila o pripravljenosti Slovenije na evro s trendom zniževanja inflacije v Sloveniji dokaj zadovoljna.

Ali se se na podlagi prej naštetih statističnih podatkih in spomladanske gospodarske napovedi lahko nadejamo pozitivne ocene o pripravljenosti na uvedbo evra, komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia vendarle ni želel govoriti. "Konvergenčni poročili za Slovenijo in Litvo bomo objavili prihodnji teden, zato danes na to ne morem odgovoriti," je dejal Almunia.

Bruselj za letos EU napovedal krepkejšo rast od pričakovane

Evropska komisija je v svoji spomladanski gospodarski napovedi napovedala, da bo gospodarska rast v povezavi letos dosegla 2,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v evroobmočju pa 2,1 odstotka.

Razmeroma ugodna rast, čeprav na nekoliko nižji ravni, naj bi se sledeč komisijini napovedi nadaljevala tudi v letu 2007, ko naj bi gospodarstvo v EU zraslo za 2,2 odstotka, v evroobmočju pa 1,8 odstotka. Kot v spomladanski napovedi ugotavlja komisija, dajejo impulz rasti močno povečanje vlaganj, krepka gospodarska rast v svetu ter izboljšani izgledi v Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu.

Trgom grozijo motnje v dobavi nafte in naftnih derivatov

Tudi tveganja za rast še vedno obstajajo, v napovedi opozarja komisija in omenja neurejenost popravkov globalnih javnofinančnih neravnovesij ter predvsem visoke cene nafte in naftnih derivatov. Zaradi majhnih dodatnih zmogljivosti trgom grozijo motnje v dobavi, tveganje pa predstavljajo tudi geopolitične napetosti. Letos naj bi bilo v povprečju za sod nafte treba odšteti 68,9 dolarja, v letu 2007 pa 71 dolarjev, meni komisija, a priznava, da ocena ni zanesljiva.

Ekonomsko ogledalo: Rast investicijske potrošnje spodbuja gospodarstvo

Pomladanska napoved gospodarske rasti za leto 2006 znaša 4,2 odstotka in je za 0,2 odstotne točke višja od jeseni napovedane. Popravek napovedi je predvsem posledica pričakovane višje rasti investicijske potrošnje, ki je posledica zlasti pričakovane pospešene rasti investicij v infrastrukturo (stanovanjska gradnja, gradnja avtocest), ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v aprilski številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

V naslednjih letih bo stopnja brezposelnosti ostala visoka

Pomladanska napoved rasti zaposlenosti je višja od jesenske, kar naj bi poleg nadaljevanja ugodne gospodarske aktivnosti odražalo tudi razbremenjevanje stroškov zaposlovanja podjetij zaradi postopnega ukinjanja davka na izplačane plače.

V naslednjih letih bo stopnja brezposelnosti ostala visoka. Število aktivnih prebivalcev se bo povečevalo hitreje od števila delovnih mest, hkrati se bo povečevala tudi stopnja zaposlenosti, stopnja registrirane brezposelnosti pa se bo zaradi zmanjševanja števila tistih registriranih brezposelnih, ki ne iščejo zaposlitve ali je niso pripravljeni sprejeti, še naprej zmanjševala.