Gaspari: Ugodna gospodarska klima se bo nadaljevala

Ljubljana - Banka Slovenije za letos napoveduje 4,6-odstotno gospodarsko rast, za leti 2008 oziroma 2009 pa 4,4- oziroma štiriodstotno. Inflacija naj bi letos in leta 2008 znašala 2,7 odstotka, leta 2009 pa 2,6 odstotka. "Osnovni scenarij kaže na nadaljevanje ugodne gospodarske klime, obstajajo pa tveganja, ki jih je z razumno kombinacijo ekonomskih politik in pravočasnim delovanjem možno preprečiti ali zmanjšati učinek," je ob predstavitvi poročila o stabilnosti cen dejal guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.

Glavne možnosti za odstopanja od tokratnih napovedi so po Gasparijevih besedah predvsem ponudbeni šoki; to so rast stroškov dela, gibanja cen nafte, med fiskalnimi pa gibanje trošarin in nadzorovanih cen. "Ti elementi lahko razmeroma močno vplivajo na spremembo osnovnega, po naših ocenah kakovostnega scenarija," je povedal guverner centralne banke.

Odstopanje zaradi rasti stroškov dela in učinka fiskalne politike

Med možnimi tveganji je Gaspari izpostavil rast stroškov dela, višje gibanje cen nafte, učinke fiskalne politike na cene in proizvodno vrzel. Največjo verjetnost za odstopanje od osnovnega scenarija v centralni banki vidijo pri cenah nafte. Če bi se cena zvišala za pet dolarjev v povprečju, bi to imelo v začetnem obdobju učinek na inflacijo v višini 0,5 odstotne točke, je ponazoril guverner.

Zmerno verjetnost za odstopanja od osnovnega scenarija vidijo v rasti stroškov dela in v učinkih fiskalne politike na cene. "Slednje je povezano predvsem z neznankami dviga trošarin, nadzorovanih cen in DDV. Vlada zagotavlja, da dviga DDV ne bo, možnost pa v proračunu za leto 2008 dopušča," je spomnil Gaspari in ponazoril: Dvig trošarin v kombinaciji z dvigom DDV bi k inflaciji v letu dviga prineslo 0,7 odstotne točke.

Letos bo pri gibanju inflacije prispevek prostih cen večji, nadzorovanih pa manjši kot v preteklosti. "Letos lahko pričakujemo močnejše prilagoditve cen električne energije in trošarin. Če bi se jih vračunavalo tudi v prilagoditve na plačno politiko, bi to bilo lahko prvo resno opozorilo. Zato je pomembno, kaj bo na tem področju prinesel socialni sporazum in ustrezne kolektivne pogodbe," je poudaril Gaspari.

Pri tem je opozoril na previdnost pri gibanju osnovne inflacije. Lani se je skupna inflacija gibala močno pod vplivom zelo nestabilnega gibanja cen nafte, v splošnem je bila enaka kot leto poprej. "Na previdnost opozarja to, da se je lani osnovna inflacija pričakovano z zelo nizke ravni dvignila krepko čez dva odstotka. To ne bo sporno, če se ne bi zgodili dodatni negativni učinki, bolj povezani z ekonomskimi politikami."

Gaspari: Produktivnost dovolj visoka

Lani se je poleg dvigovanja cen surovin, zlasti v prvi polovici leta, zgodilo zelo dinamično oživljanje rasti cen nekaterih storitev. "Deloma je bilo pričakovano zaradi uvedbe evra, deloma pa kaže, da v tem segmentu tržni položaj še ni dovolj dobro razvit in da iz tega naslova lahko v bodoče pride do težav pri zagotavljanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v odnosu do držav iz območja evra," je opozoril guverner.

V gospodarskem ciklusu bo letos prišlo do delne ohladitve, a še na razmeroma visoki ravni. Po Gasparijevih besedah bodo razmeroma močno poskočile neto plače zaradi učinkov sprememb v davčnem sistemu, medtem ko se bodo bruto plače dvigovale počasneje. "Zanimivo je, ali bo produktivnost korektno izračunana in dovolj visoka, da bo vzdržala rast plač in zagotavljala primeren konkurenčni položaj," je dejal.

Gospodarska rast v znamenju domačega povpraševanja

Gospodarsko rast bo v prihodnje poganjalo domače povpraševanje, medtem ko bo prispevek zunanje trgovine nevtralen (izvoz in uvoz bosta rasla vzporedno). Pri domačem povpraševanju bodo k rasti bruto investicij prispevale nekoliko manj kot doslej, zasebno povpraševanje pa naj bi se okrepilo, a še ne ogrožalo rasti, je povzel.

Na povpraševanje bodo močno vplivale nadaljnje predvidene spremembe v davčnem sistemu. "Pri tem se krepi ekonomski položaj tistih v zgornjem delu dohodninske lestvice. Zato je manj verjetno, da bi te skupine bistveno več trošile kot varčevale, kar daje neke vrste zagotovilo, da bo plačilna bilanca ostala stabilna," je še ocenil guverner.