Tiskane izdaje
Krško – Istrabenzova energetska divizija, ki je v malo manj kot polovični lasti Gorenja, se je na tržnem področju tudi formalno povezala z Gen Energijo ali drugim energetskim stebrom. Hčerinska družba obeh partnerjev z imenom GEN-I bo po predvidevanjih že leta 2010 obvladovala dobro tretjino slovenskega trga z električno energijo. Z drugimi besedami, Istrabenz bo uresničil reformne zamisli vlade o vzpostavitvi konkurenčnega ponudnika Holdingu Slovenske elektrarne na notranjem trgu.
Podpis pogodbe o prodaji polovice družbe Istrabenza Gorenje, ki je v lasti energetskih sistemov, je bil pravzaprav pričakovan. Kot smo že pisali, je vlada skupaj s smernicami za reorganizacijo in privatizacijo energetike drugemu stebru naložila razvoj tržnih funkcij, ki bi šele prinesle dejansko konkurenco na trg z električno energijo. Druga in hitrejša možnost, ki je bila Gen Energiji na voljo, pa je povezovanje s podjetji, ki že imajo razvito infrastrukturo na tem področju. Po opravljenih skrbnih pregledih je bil kot najboljša rešitev na koncu izbran Istrabenz, ki letos prodaja tudi del električne energije iz Jedrske elektrarne Krško – glavnega proizvodnega vira drugega stebra.
Partnerja bosta torej povezana po hčerinski družbi s sedežem v Krškem, mesto predsednika uprave je po družbeni pogodbi pripadlo Robertu Golobu, direktorju Energetskih sistemov, njegov namestnik pa bo Martin Novšak, direktor Gen Energije.
»S tem se je začelo javno-zasebno partnerstvo na področju, ki je bilo svoj čas zadržano za državne monopole,« je po podpisu pogodb dejal Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza. Vsi dobički od prodaje elektrike naj bi se stekali k proizvajalcu, torej drugemu stebru, energetski sistemi pa bodo plačani za opravljeno storitev trženja električne energije. Na prvi pogled se torej ni nič spremenilo, s to izjemo, da se je Istrabenz celo odpovedal oportunitetnim dobičkom od preprodaje elektrike iz nuklearke. »Nasprotno mislim, da sklepamo zelo obetavno partnerstvo,« pa je Bavčar odgovoril na vprašanje Dela, ali Istrabenz ne prodaja celo svojega vlečnega konja. »Na prvi pogled se ta poteza res zdi tvegana, vendar z njo pridobivamo stabilnost in bomo povečali prisotnost na trgu. Iz vseh sinergij partnerstva bomo iztržili več, kot bi lahko sicer. Trg se počasi zapira in za trgovce brez lastnih virov bo čedalje teže. Takšno povezovanje je torej edina možna pot, če želimo dolgoročno obstati na trgu, sicer bi nas država z različnih strani stisnila v kot,« meni Robert Golob.
Več v sobotnem tiskanem Delu
