Zgodovino pišejo zmagovalci. Ker smo v času Janševe vlade, bo ta sredino formalno preoblikovanje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v prostovoljno združenje najverjetneje ovrednotila kot osvoboditev zatiranih podjetnikov iz monopolne institucije, ki jim v zameno za članarino ni dajala ničesar.
Precej teže bo slišati opozorila, da je pri svobodni gospodarski pobudi domala prezrla preostali zbornici in da bi lahko od najvplivnejše delodajalske organizacije po reformiranju ostalo le navadno svetovalno podjetje. Še manj zaželen pa je podatek, da na tej poti raje kot Avstriji sledimo nekaterim novim članicam EU.
Prave razsežnosti preoblikovanja GZS bodo najbolj odvisne od tega, ali se bo in koliko se bo po novem povsem avtonomnim območnim in panožnim združenjem zdelo smiselno vlagati v centralo. Dilema globalno ali lokalno bi lahko imela zanje v času, ko se bodo najbolj ukvarjale s prepričevanjem članov in medsebojnim prerivanjem, daljnosežne posledice. Medtem ko so na primer sindikati pred drugim polčasom pogajanj o delovni zakonodaji in socialnem sporazumu okrepili svoje vrste tudi z obiskom pri premieru, bo največja delodajalska organizacija zaradi verjetnega izstopanja članov z vsakim dnem manj reprezentativna. Šele čez nekaj let bomo torej lahko ocenili, ali (je) GZS bolje in oportunitetno ceneje opravlja(la) svoje najpomembnejše naloge po novem ali po starem – kot institucija na meji zasebnega in javnega, nekakšna gospodarska »vzajemna«.
Tudi Samo Hribar Milič je kot začasni naslednik Jožka Čuka velika uganka. Ne le zato, ker je hkrati vodja delodajalskega združenja, ki po novem konkurira GZS; povprečen mali podjetnik najbrž veliko več kot o njegovih konkretnih načrtih za »mrežno povezanost podjetniško organiziranih zbornic« ve o razlogih za izstop iz GZS, ki jih je v zadnjem času (ne)hote navajal ob vsaki priložnosti.
Se bo prvi vodja prostovoljne zbornice v zgodovino vpisal kot njen sanator ali stečajni upravitelj? Zadnji prvi mož zbornice z obveznim članstvom mu lahko iz prve roke pojasni, da vetrovi na GZS radi hitro zapihajo v drugo smer. Tudi Čuka so namreč nekoč predstavljali kot novega človeka za novo zbornico, prilagojeno interesom gospodarstva.