Tiskane izdaje
Na drugem srečanju dvajsetih razvitih in nekaterih najhitreje rastočih držav (G20), ki bodo »od danes skupaj vodile proces globalizacije«, so državniki dosegli soglasje, da bodo »storili vse za obnavljanje rasti in zaposlovanja«, kajti »svet se je združil v boju proti globalni recesiji, ne z besedami, ampak z načrtom splošnega okrevanja in reform ter z jasnim časovnim načrtom uresničevanja dogovorov«.
Številke, ki jih je omenil gostitelj vrha, so vrtoglave. Skupna vrednost »usklajenih fiskalnih ukrepov brez primere, ki jih bodo države uveljavile do konca prihodnjega leta, pomagali pa bodo rešiti na milijone delovnih mest, ki bi sicer izginila«, se bo povzpela na 5000 milijard dolarjev; to bo bruto proizvod povečalo za štiri odstotke.
V to vsoto ni vštetih 1100 milijard dolarjev, s katerimi bodo mednarodne institucije podprle rast in zaposlovanje pa tudi zaščitile države, ki jih je kriza potisnila na rob likvidnosti. Sredstva Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je doslej imel na voljo 250 milijard dolarjev za pomoč ogroženim članicam, bodo potrojili, na 750 milijard. Washingtonska institucija bo še dodatnih 250 milijard dobila z emisijo »posebnih pravic do črpanja« (SDR). Najmanj 100 milijard dolarjev naj bi namenili mednarodnim razvojnim bankam za dodatna posojila, z 250 milijardami pa nameravajo okrepiti financiranje svetovne trgovine.
Zgodovinski ukrepi
V skupni izjavi udeležencev je poudarjeno, da so na vrhu G20 sklenili obuditi zaupanje, rast in zaposlovanje, izpopolniti finančni sistem in obnoviti posojilne tokove, okrepiti finančno regulativo in zagotoviti več sredstev mednarodnim institucijam - le tako bodo lahko premagale sedanjo krizo in preprečile izbruh novih kriz. Spodbudili bodo svetovno trgovino in investicije; odrekli se bodo protekcionizmu in postavili temelje do okolja prijaznemu gospodarstvu. Globalni načrt okrevanja vključuje »največje znižanje obrestnih mer v zgodovini, največje fiskalne spodbude in največje povečanje sredstev mednarodnim institucijam«, je še dejal Brown.
Centralne banke držav udeleženk bodo ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti ohranile, kolikor bo treba, pri tem pa uporabile vse možne oblike denarne politike, tudi nekonvencionalne instrumente, če bodo zagotavljali stabilnost cen. Napovedali so ustanovitev odbora za finančno stabilnost (FSB), ki naj bi skupaj z IMF pravočasno opozarjal na nevarnost izbruha makroekonomskih in finančnih kriz ter predlagal ukrepe za odpravljanje tveganj. Poostrili bodo regulativne ukrepe za špekulativne sklade, ki so dosegli že tolikšne razsežnosti, da lahko ob nenadnih težavah zamajejo celotne finančne sisteme. Pod strožji nadzor nameravajo postaviti tudi bonitetne agencije, ki nosijo precejšen delež krivde za sedanjo krizo.
Državniki so se dogovorili tudi za skupni pristop k »čiščenju« neunovčljivih naložb, ki obremenjujejo bilance bank. Plače in premije bančnih direktorjev bodo strože nadzirali, Gordon Brown pa je pristavil, da »ne bo več nagrad za slabo poslovanje«.
Med razpravo o davčnih oazah, kamor odtekajo ogromne količine denarja, ni manjkalo niti medsebojnih obtožb, naposled pa so udeleženci vrha vendarle prižgali zeleno luč Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je objavila seznam davčnih paradižev, dogovorili pa so se tudi za ukrepe proti tistim finančnim zatočiščem, ki ne bodo spoštovala mednarodnih pravil. Čim prej naj bi končali tudi pogajanja o nadaljnji liberalizaciji svetovne trgovine; dosedanji poskusi so se nekajkrat ponesrečili, predvsem zaradi nesoglasij članic WTO o koncesijah pri menjavi kmetijskih pridelkov.
Veliki (skoraj) zadovoljni
Odločni ukrepi proti davčnim oazam, od koder so zadnje dni pred vrhom prihajala zagotovila, da se bodo podredile zahtevam po večji preglednosti delovanja, so posebej razveselili francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki je po potrditvi sklepov londonskega srečanja dejal, da je »vrh presegel pričakovanja«.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je dogovore G20 ocenila kot koristne, češ da so »zelo dober, skoraj zgodovinski kompromis«, ruski predsednik Dmitrij Medvedjev pa je dejal, da so sklepi »korak v pravo smer«. Tudi šef evropske komisije José Manuel Barroso ni varčeval s pohvalami: rezultati vrha so »bolj ambiciozni, kot je bilo pričakovati«, sklepi pa so posledica »trdega dela in skupne akcije, ki bosta svetovno gospodarstvo znova postavila na tračnice«.
Celo nadvse zadovoljni gostitelj Gordon Brown je priznal, da včerajšnje odločitve »ne bodo čez noč rešile krize«, zato so v Londonu zbrani državniki kljub optimizmu, ki ga vlivajo sklepi, sklenili sklicati novo srečanje G20 - septembra v New Yorku.
Iz petkove izdaje Dela.
