Tiskane izdaje
Vasle je ob tem povedal, da podatki o gospodarski aktivnosti v zadnjih in pričakovanja za naslednje mesece in napovedi razmer v mednarodnem okolju kažejo potrebo po ažuriranju jesenske napovedi gospodarskih gibanj. Z novimi napovedmi bo Umar po njegovih besedah predvidoma še pred koncem leta seznanili vlado, nato pa tudi širšo javnost.
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v jesenski napovedi, objavljeni v začetku oktobra, napovedal, da naj bi gospodarska rast letos dosegla 4,8 odstotka, prihodnje leto pa 3,1 odstotka.
Umar je upočasnitev gospodarske rasti - po 5,5-odstotni rasti BDP v prvem polletju je v tretjem četrtletju dosegla 3,8-odstotno rast - v izjavi za javnost označil za "pričakovano". K umiritvi sta največ prispevala nižji izvoz in investicije, medtem ko je končna potrošnja ostala na ravni prejšnjih četrtletij, so pojasnili.
Na trgu dela Umar slabše rezultate pričakuje z zamikom nekaj četrtletij. "Poslabšanje ključnih kazalcev pričakujemo v prvi polovici prihodnjega leta," so še sporočili iz Umarja.
V tretjem četrtletju na letni ravni 3,8-odstotna gospodarska rast
Slovenija je v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zabeležila 3,8-odstotno gospodarsko rast. "Rast v tretjem četrtletju je precej nižja od rasti v predhodnih četrtletjih, torej v letu 2007 in tudi še v prvi polovici letošnjega leta," je dejala vodja sektorja za nacionalne račune na državnem statističnem uradu Karmen Hren.
V primerjavi z drugim četrtletjem je bila desezonirana vrednost BDP višja za 0,7 odstotka. Glede na ostale četrtletne primerjave, ki se uporabljajo pri določanju morebitne recesije, po besedah Hrenove "podatki kažejo, da je gospodarska rast v Sloveniji pozitivna in vsaj do tretjega četrtletja še nismo vstopili v recesijo".
Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju precej umirila. Po danes objavljenih podatkih državnega statističnega urada (Surs) je bil v prvih devetih mesecih letos obseg BDP v primerjavi z enakim obdobjem leta 2007 realno višji za pet odstotkov. "Gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju se je precej umirila," je pojasnila Hrenova.
Najbolj izrazito je bilo upadanje rasti investicij
Od junija do septembra se je po ugotovitvah statistikov zmanjšala rast vseh makroekonomskih agregatov. Najbolj izrazito je bilo upadanje rasti investicij. Če so te v prvem četrtletju dosegale v četrtletni primerjavi 16,5-odstotno rast, je bila ta v tretjem četrtletju le še 5,4-odstotna.
Največji zastoj je bil na področju investicij v stanovanjsko gradnjo, kjer je statistični urad prvič po četrtem četrtletju 2003 v medletni primerjavi zabeležil realno zmanjšanje za 0,6 odstotka. Število novogradenj stagnira, povečuje pa se število končanih stanovanj. "Veliko vprašanje je, kakšne težave to povzroča investitorjem," je opozorila Hrenova.
Izvoz in uvoz sta v tretjem četrtletju rasla po približno štiriodstotni stopnji v medletni primerjavi (izvoz 4,2 odstotka; uvoz 4,4 odstotka). Oba agregata sta v preteklosti pomembno prispevala h gospodarski rasti Slovenije, zdaj pa njuna rast dosega le še približno polovico stopenj rasti z začetka leta. Saldo trgovinske menjave je na gospodarsko rast vplival rahlo negativno v višini 0,1 odstotne točke.
Manjši izdatki za nakupe avtomobilov
Zmanjšanje rasti končnega trošenja ni bilo tako izrazito. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili realno za 2,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Realno so se zmanjšali predvsem izdatki za nakupe trajnih proizvodov, predvsem avtomobilov, kjer statistiki v tretjem četrtletju beležijo štiri odstotke manj registriranih novih avtomobilov kot v enakem obdobju lani.
Izdatki države za končno potrošnjo so bili edina kategorija z višjo rastjo glede na predhodna četrtletja. Realno so se povečali za 4,6 odstotka in s tem prehiteli realno rast BDP, ugotavljajo na Sursu.
Prvič po desetih letih, je izpostavila Hrenova, pa se je v tretjem četrtletju glede na predhodno četrtletje zgodil realen padec dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,5 odstotka. Najvišjo dodano vrednost je še vedno ustvarilo gradbeništvo (13,9 odstotka v medletni primerjavi). Dodana vrednost celotnega gospodarstva se je v medletni primerjavi povečala za 3,6 odstotka.
Primanjkljaj transakcij s tujino bo imel letos po besedah Hrenove visoko vrednost. V prvih devetih mesecih je dosegel 5,8 odstotka BDP, v enakem obdobju lani pa je znašal 2,7 odstotka BDP.
Na trgu dela prvi učinki umirjanja gospodarskih aktivnosti
Na trgu dela se kažejo prvi učinki umirjanja gospodarskih aktivnosti. Čeprav so bile razmere v tretjem četrtletju še dokaj ugodne - zaposlenost je bila višja za 2,9 odstotka kot pred letom dni, se prirast zmanjšuje, je poudarila Hrenova. V predelovalnih dejavnostih se že čuti posledice dogajanj v gospodarstvu, lahko se zgodi, da se bo krivulja zaposlenosti v zadnjem četrtletju obrnila navzdol, je dejala.
Hrenova je še opozorila, da so se v tretjem četrtletju odprle škarje med sredstvi za zaposlene, ki so se v medletni primerjavi nominalno zvišala za 14 odstotkov, ter 7,2-odstotno nominalno rastjo BDP. "To verjetno ne bo trajalo dolgo, če pa bo, se bo precej eksplozivno odrazilo na trgu dela," je dejala Hrenova.
V Sloveniji je bila v letošnjem drugem četrtletju gospodarska rast 5,5-odstotna, v prvem pa 5,7-odstotna.
