Gospodarstvo pred preobratom, zaposlovanje pa še ne

Bruselj - Prvič v dveh letih in še posebej, odkar je bankrot ameriške poslovne banke Lehman Brothers lani povzročil razpoko v mednarodnem finančnem sistemu, ki je zaradi učinka padajočih domin zdrsnil v krizo, ta pa je na zahodni polobli sprožila doslej najhujšo recesijo s skrb zbujajočimi socialnimi posledicami, so v Berlaymontu predstavili nekoliko bolj optimistični scenarij gospodarskih gibanj v tem letu. Toda vmesne napovedi za evrsko skupino in celotno Unijo, ki slonijo na posodobljenih kazalnikih za sedem največjih evropskih gospodarstev (Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Španija, Poljska in Nizozemska), ki ustvarijo štiri petine celotnega bruto proizvoda EU, so po zatrdilu komisarja za ekonomske in denarne zadeve Joaquína Almunie »mešanica optimizma in previdnosti«.

Razmere v evropskem gospodarstvu so se po prvem letošnjem četrtletju, ko je bruto proizvod Unije padel za 2,4 odstotke, na evrskem območju za 2,5 odstotke, že v naslednjem kvartalu očitno izboljšale, kajti ekonomska dejavnost je bila nižja le še za 0,2 odstotka, v 16 »evrskih« državah celo komaj za desetinko točke, v tem trimesečju pa naj bi zabeležili skromno 0,2-odstotno rast, ki bo ob koncu leta še nekoliko skromnejša (0,1%). Zaradi slabega začetka, a tudi prelivanja posledic krize iz zadnjega lanskega četrtletja, bosta tako Unija kot tudi evrska skupina leto 2009 končali s štiriodstotnim znižanjem bruto proizvoda. Dobra novica je torej predvsem v tem, da recesija najverjetneje ne bo globlja, kot so kazale maja letos objavljene napovedi gospodarskih gibanj, na natančnejše prognoze pa je treba počakati do 3. novembra, ko bo komisija na temelju najnovejših podatkov iz vseh članic skupnosti objavila tudi pričakovanja za naslednji dve leti.

»Stanje se je izboljšalo zlasti zaradi izjemne količine denarja, ki so ga centralne banke in javni organi vbrizgali v gospodarstvo, vendar bodo učinke šibke dejavnosti še naprej čutili pri zaposlovanju in v javnih financah,« je poudaril španski komisar, zato je treba »nadaljevati z ukrepi za gospodarsko okrevanje, ki so bili napovedani za letos in prihodnje leto, obenem pa pospešiti sanacijo finančnega sektorja, da bodo banke pripravljene posojati denar pod razumnimi pogoji, ko bodo podjetja in gospodinjstva znova začela vlagati«.

Položaj na drugih trgih se izboljšuje, kajti strmi padec svetovnega gospodarstva se je ustavil, najnovejši podatki o trgovinskih tokovih in industrijski proizvodnji ter o stopnji zaupanja podjetnikov in potrošnikov so spodbudni, na nekaterih območjih sveta pa je možno izrazitejše povečanje rasti v drugi polovici leta. Padec svetovnega bruto proizvoda naj bi bil letos omejen na 0,7 odstotka, kar je dvakrat manj, kot so kazale spomladanske napovedi (-1,4%). Poleg izboljšanja položaja v svetu in ugodnejših pogojev financiranja bruseljske analitike k optimizmu napeljuje tudi dejstvo, da sta zasebna in javna poraba dokaj dobro prestali preizkušnjo, zaloge pa se prilagajajo. K izhodu iz krize bodo še pripomogli obsežni spodbujevalni ukrepi (1,4 % BDP EU letos in 1,1% BDP v letu 2010), ki jih bodo v nekaterih državah pričeli uresničevati šele ob koncu leta, niso pa še znani polni učinki krize na trgih dela in na področju javnih financ, zato bi bilo okrevanje lahko manj stabilno in slabše od pričakovanega.

Med velikani evropskega gospodarstva naj bi v tem četrtletju recesija vztrajala samo še na Nizozemskem in v Španiji, iberska članica pa se iz krize tudi do konca leta očitno še ne bo izkopala. Vnovično obujanje gospodarske rasti zahteva oblikovanje »jasne, verodostojne in usklajene izhodne strategije, da bodo javne finance znova postale trajno vzdržne, obenem pa je treba zagotoviti sredstva za nadaljnje spodbujanje konjunkture in ustvarjanje delovnih mest«, je dejal Almunia.

Tudi nevarnost zdrsa v deflacijo polagoma izginja. Ob koncu leta se bo usklajeni indeks drobnoprodajnih cen, ki ga je zniževalo padanje cen energije in hrane glede na leto prej, ti učinki pa se že topijo, znova obrnil navzgor, zato naj bi stopnja inflacije na območju Unije letos dosegla 0,9 odstotka, v evrski skupini pa 0,4 odstotka, kar ustreza majski napovedi.

Prav v času objave vmesne napovedi gospodarskih tokov je evropski statistični urad (Eurostat) postregel z novim dokazom visokega socialnega davka, ki ga terja kriza. V drugem četrtletju, ki je bilo ugodnejše od začetka leta, je v Uniji službe izgubilo 1,443 milijona ljudi, od tega 702.000 na evrskem območju, kar je že tretji zaporedni padec zaposlovanja. V Sloveniji je zaposlovanje padlo za 1,6 odstotka glede na lansko pomlad. Eurostat obenem opozarja, da se je industrijska proizvodnja v EU julija zmanjšala za 0,2 odstotka, v evrski skupini pa celo za 0,3 odstotke. Pri nas je bila za 0,2 odstotka višja kot junija, pa tudi primerjava z ravnijo proizvodnje v lanskem juliju (-20,4%) je nekoliko boljša od junijske (-23,2%). Kljub temu je padec industrijske proizvodnje v zadnjem letu tretji najhujši, za Estonijo (-27,9%) in Finsko (-24,2%).