Tiskane izdaje
Ljubljana - Izgradnja avtocest je v Sloveniji med najdražjimi v Evropski uniji, kažejo indikativne ocene Evropske komisije. Po njih se država skupaj z Madžarsko in Slovaško uvršča v razred, kjer izgradnja enega kilometra štiripasovne ceste stane kar 12,5 milijona evrov, medtem ko povprečje za deset novih članic Evropske unije znaša 9,1 milijona evrov na kilometer, za 15 "starih" držav članic povezave pa 6,8 milijona evrov na kilometer.
Podatki DARS so drugačni
Iz Družbe za avtoceste v RS (DARS) pa so sporočili, da so številke Evropske komisije napačne in netočne. Povprečna cena doslej zgrajenih avtocest v Sloveniji namreč po podatkih DARS znaša 7,7 milijona evrov na kilometer.
Kot pravijo v DARS, je bilo od začetka uresničevanja nacionalnega programa izgradnje avtocest v letu 1994 do minulega četrtka, ko sta bila prometu predana odsek Črni Kal - Srmin ter prvi del odseka hitre ceste proti Škofijam, v Sloveniji zgrajenih skupaj 317,2 kilometra avtocest, hitrih cest in drugih cest iz tega programa. Njihova skupna vrednost je 2,452 milijarde evrov oz. v povprečju 7,7 milijona evrov na kilometer. V tej številki so vključeni vsi stroški in ne le gradbeni.
Črni kal je bil res drag
Stroški enega doslej najbolj zahtevnih avtocestnih odsekov v Sloveniji - preko Črnega Kala - so po podatkih DARS znašali 12,1 milijona evrov na kilometer. Najnižja vrednost izgradnje kilometra štiripasovne avtoceste, zgrajene v preteklih enajstih letih pa je bila dosežena na 8,4 kilometra dolgem odseku Divača - Dane, kjer je povprečna cena zgrajenega kilometra stala 2,6 milijona evrov.
Evropska komisija je sicer omenjene podatke navedla v odgovor na pisno vprašanje evropskega poslanca iz vrst Zveze liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) Christopherja Huhneja. V njem je komisija članice razdelila na šest razredov glede na indikativno oceno stroškov, in sicer v razponu od 1,9 do že omenjenih 12,5 milijona evrov na kilometer štiripasovne ceste.
Najcenejši so na Cipru in Malti
Najmanj 1,9 milijona evrov na kilometer, naj bi stala izgradnja avtoceste na Cipru in Malti ter v Bolgariji in Romuniji, v drugi razred s ceno 2,7 milijona evrov na kilometer se uvrščajo Grčija, Španija, Italija in Portugalska, v tretjega s ceno 6,7 milijona evrov na kilometer Danska, Irska, Finska, Švedska in Velika Britanija, v četrtega s stroški v višini 8,4 milijona evrov na kilometer Češka, Estonija, Latvija, Litva in Poljska, v petega z 9,6 milijona evrov na kilometer pa Belgija, Nemčija, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Avstrija.
Brez enotnega izračuna
Ob tem je komisija opozorila, da so stroški gradnje odvisni od vrste faktorjev, kot so teren, gostota prebivalstva, omejitve glede varovanja okolja. Prav tako je poudarila, da enotnega načina zbiranja podatkov ni, saj članice uporabljajo ali metodo izračuna stroškov na dograjen kilometer ali pa le oceno izpred gradnje.
Svoje ocene je komisija zbrala v študiji o vlaganjih v čezevropsko prometno mrežo (TEN) v letu 2003, in gre, kot poudarja, za ocene vlaganj na tem omrežju, ki so popolnoma indikativne. Do razlik prihaja tako zaradi lokalnih faktorjev kot različnih metodologij, poudarja in zato navaja, da neposredna primerjava številk iz npr. prvega razreda, kjer gre le za ocene in ne dejanske stroške, z drugimi razredi ni mogoča.
Cestnina v desetih državah članicah
Na Huhnejevo vprašanje je komisija postregla še s podatki, na koliko avtocestah v EU je obvezno plačevanje cestnine, pri čemer sicer uporablja navedbe Evropskega združenja za avtoceste in cestninske avtoceste. Po njih naj bi Slovenija imela 435 kilometrov avtocest, plačevanje cestnine pa je obvezno na 381 kilometrih.
Cestnino je sicer sledeč iz odgovora treba plačevati v desetih od 25 držav članic, zelo različni pa so podatki, na koliko kilometrih. V Grčiji, na Madžarskem in v Avstriji se tako cestnina plačuje na vseh avtocestah (742 kilometrov, 448 kilometrov in 1645 kilometrov), v Veliki Britaniji pa le na 44 od 3605 kilometrov avtocest. Cestnina tudi ni obvezna za vsa vozila. V Nemčiji kot največji članici cestnine (za zdaj) ne poznajo.
